Odločajo občani

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Gorenjska / petek, 14. maj 2021 / 12:38  

Participativni proračun je bil pred lokalnimi volitvami ena izmed predvolilnih obljub pri številnih županskih kandidatih. Nimajo več prav veliko časa, da jo izpolnijo še v tem mandatu. Po podatkih, pridobljenih s spletne strani Skupnosti občin Slovenije, ga izvajajo v skoraj tridesetih slovenskih občinah, med njimi so tudi občine s širšega Gorenjskega.

Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da pri odločanju o njegovi porabi sodelujejo občani. Je torej mehanizem njihovega vključevanja v odločanje. Člani skupnosti lahko vplivajo na to, za kaj se bodo namenila določena javna sredstva v njihovem lokalnem okolju. Po analizi, ki so jo pripravili v Skupnosti občin Slovenije, je razpon sredstev, ki so jih občine namenile participativnemu proračunu, med šest tisoč evrov za enoletni proračun in 960 tisoč evrov za dvoletni proračun. Večinoma to predstavlja blizu enega odstotka celotnega proračuna, kar po oceni strokovne javnosti omogoča, da vsi ožji deli občin na ta način dosežejo v okolju dovolj opazno pridobitev za kraj in učinek na kvaliteto bivanja.

Kot je slišati, so odzivi zelo pozitivni, kar potrjujejo tudi številke. Občine so sicer v različnih fazah izvedbe, vseeno pa lahko posebej omenimo Občino Medvode, ki je zaključila fazo zbiranja predlogov. Za enajst območij so jih prejeli kar 160. Med občinami, kjer je na vrsti le še faza izvedbe projekta, je Radovljica. Zbrali so 108 predlogov, 65 jih je šlo na glasovanje, ki se ga je udeležilo dobrih trideset odstotkov upravičencev. Izvedenih bo 25 projektov. Pri glasovanju je zanimivo, da so se občine večinoma odločile znižati starostno mejo tistih z glasovalno pravico, in sicer celo na 15 let. Opažajo, da se mladi premalo vključujejo v življenje, dogajanje v kraju, in jih želijo pridobiti tudi na ta način. S participativnim proračunom se okrepi tudi sodelovanje med občino, krajevnimi skupnostmi in občani. Slednji se med seboj povezujejo, ko snujejo projekte, postajajo bolj aktivni in morda se bodo na naslednjih lokalnih volitvah odločili tudi kandidirati v svete krajevnih in vaških skupnosti, kjer marsikje težko dobijo kandidate.

Sicer pa participativni proračun ni kakšen nov slovenski izum. Uporabljajo ga tako manjša kot večmilijonska mesta po vsem svetu pa tudi nekatera slovenska mesta so ga uvedla že pred leti – enkratno ali kot več ciklov. Je že prav, da krajani sami odločijo, kaj si v svoji mikro lokalni skupnosti najbolj želijo, da bi se v njej počutili še bolje. In če pri odločitvi tako konkretno sodelujejo, je precej bolj verjetno, da bodo po svojih močeh pomagali tudi pri izvedbi izbranih projektov in nove pridobitve nato uporabljali – šele potem bo namen dosežen.