Muzeji so tu, za nas

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 17. maj 2021 / 10:56  

Mednarodni muzejski dan se letos posveča temi Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi. Juri, v torek, 18. maja, se bodo ob prostem vstopu v muzeje in galerije zvrstili tudi raznovrstni dogodki. Predstavljamo vam nekaj odličnih možnosti.

Kranj – Mednarodni muzejski dan se letos posveča aktualni temi Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi. Tokratna tema želi opomniti na ključne spremembe v naši družbi in okrevanje v času epidemije covida-19. V okviru letošnje teme na ICOM-u sporočajo, da so muzeji aktivni člen sprememb, da ponujajo premislek o odnosu do skupnosti, srečujejo se z novimi izzivi dela in modeli kulturne kreativnosti. Muzeji se morajo tudi zavzemati za ustvarjalni potencial kulture kot področja izzivov ter inovacij v izgradnji pravične in trajnostne prihodnosti.

V torek, 18. maja 2021, bodo muzeji in galerije po celi Sloveniji mednarodni muzejski dan zaznamovali s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov. Med drugim ICOM Slovenija v sodelovanju s podjetjem TAM-TAM in slovenskimi muzeji pripravlja razstavo plakatov, ki bodo na ogled na različnih lokacijah teden dni – med 18. in 24. majem. Plakate bodo združili še v virtualno knjižico. V torek ob 11. uri bo tudi letos potekal tako imenovani webinar na letošnjo temo. Povezava do Zooma bo objavljena na spletni strani ICOM Slovenija, posnetek pa bo objavljen tudi na njihovem kanalu na Youtubu.

Na vsak način preverite, kaj posebnega se bo v torek in prihodnjih dneh dogajalo v muzejih na Gorenjskem in drugje po Sloveniji. Za prvi namig vam v tej štiristranski prilogi ponujamo nekaj odličnih predlogov Muzeja Železniki, Gornjesavskega muzeja in Slovenskega planinskega muzeja, Kobariškega muzeja, Slamnikarskega muzeja, Rudarskega muzeja Zagorje, Muzeja jaslic Brezje, Medobčinskega muzeja Kamnik in Pivovarskega muzeja Union.

Slišati železnikarsko govorico

V Muzeju v Železnikih že nekaj let opažajo, da število obiskovalcev v organiziranih skupinah – tako v šolskih kot drugih – upada. Zato že nekaj časa zbirke preurejajo tako, da posamičnim obiskovalcem omogočajo čim prijetnejšo izkušnjo. »Tako v zbirkah dodajamo mini predvajalnike, za katere načrtno snemamo kratke video predstavitve dejavnosti, o katerih govori posamezna zbirka. Ob letošnjem prazniku muzejev bomo tako prvič predstavili film o izdelavi žeblja na način, kot so ga nekoč izdelovali v železnikarskih vigenjcih,« pojasnjuje Jure Rejec iz Muzeja Železniki in dodaja, da so za obiskovalce zanimivi tudi avdio predvajalniki, s pomočjo katerih je moč slišati njihovo domačo govorico. Od torka dalje bo možno poslušati tudi pesem nočnega čuvaja iz Železnikov, posneto leta 1964. Zapel jo je domačin Jelo Kristan.

Letos tako zaradi razmer pričakujejo predvsem individualne obiskovalce, v muzeju pa upajo, da bo jesen prinesla boljše čase in se bodo spet srečali s svojo najljubšo generacijo osnovnošolcev. Njihov odziv je vedno najbolj pristen in iskren.

Kot je še povedal Rejec, s fotografsko razstavo Staneta Gortnarja začenjajo letošnjo sezono razstav v galeriji muzeja. Pripravljen imajo načrt razstav do jeseni, koliko jim ga bo uspelo izvesti, pa je v teh negotovih časih težko napovedati. »Pri razstavah vztrajamo, saj je lansko leto pokazalo, da ljudje potrebujejo kulturni oddih. Čeprav nismo pripravljali uradnih odprtij posameznih dogodkov, je bil posamični obisk razstav zadovoljiv, odzivi obiskovalcev pa prav vsi enaki: v galerijo pridem, da za eno urico pozabim na vse, kar se dogaja naokoli.«

Čas za soško fronto

Kobariški muzej je vse od svojih začetkov od leta 1990 dalje osrednja točka muzejske predstavitve dediščine soške fronte in sodi med najbolj obiskane muzeje v Sloveniji nasploh. Razvil se je v predstavitveno zbirko z nagrado Sveta Evrope in nominacijo za evropski muzej leta. Kobariška muzejska zgodba je zgodba o uspehu, ki na tankočuten način govori o zgodovini kraja in okolice, ki je ne le zaznamovala regijo, temveč pustila pomemben pečat tudi v evropskem prostoru. Muzej je v tridesetih letih obiskalo že več kot 1.700.000 obiskovalcev.

V Kobariškem muzeju so v lansko jubilejno, trideseto leto vstopili polni idej in načrtov, kako bodo zaznamovali obletnico in se poklonili ne le 30-letnemu ohranjanju dediščine soške fronte, ampak hkrati tudi spominu na 29 mesecev bojev ob Soči pred dobrimi sto leti v času prve svetovne vojne. Kobariški muzej je znan po tem, da skozi osebne pripovedi protagonistov soške fronte in znamenite 12. soške bitke na občuten način predstavi kraje, dogodke in ljudi, ki so zaznamovali soško fronto. Muzej je tako na neki način malce analogen in staromoden, se pa v muzeju skupaj z mnogimi mnenji obiskovalcev zavedajo, da je to tudi njihova primerjalna prednost.

V zadnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, so se zavedeli, da muzeju manjka virtualnih vsebin in s tem možnosti, da bi ga predstavili na daljavo. To tudi ni prednostni cilj, a so vseeno pristopili k digitalizaciji in virtualnim orodjem. Pripravljajo nove avdio-vizualne vsebine. Tako od letošnjega aprila dalje muzej vabi k obisku na nov, v današnjih časih vse pomembnejši način. »Kot informacija in predvsem kot povabilo na fizični obisk je pripravljen nov, za Kobariški muzej sploh prvi 360-stopinjski ogled muzeja, ki si ga lahko ogledate na vstopni strani naše spletne strani www.kobariski-muzej.si. Predstavitev je bila pripravljena v okviru projekta Podeželje in dediščina v dolini Soče, ki je sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja,« pojasni direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar.

V muzeju stavijo na povezovanje, tako med muzeji kot med turističnimi ponudniki v Zgornjem Posočju, v Julijskih Alpah in širše, poudarjajo pomen povezovanja in sodelovanja med ljudmi, ki se zavedajo vrednosti in pomena dediščine prve svetovne vojne. Povezani so bolj prepoznavni, poslanstvo je bolj slišano, na ta način ima dediščina soške fronte več podpornikov in ne nazadnje več obiskovalcev. Kobariški muzej kot turistični ponudnik je vključen v kartice ugodnosti za goste Julijskih Alp, povezani so z drugimi pomniki soške fronte, pogovarjajo se tudi o skupni ponudbi in medsebojnih popustih z drugimi najpomembnejšimi muzeji v Julijskih Alpah, kot je na primer Slovenski planinski muzej.

»Gledamo naprej, naši načrti in naša pot ostajajo jasni in smeli. Smo v času, ko nas lahko poglobljen razmislek povede v prihodnost, ki bo lahko tudi drugačna, a vseeno lepa ter polna obogatenih doživetij in spoznanj o soški fronti, ki jo z razstavami in pristnim pripovedovanjem vodičev predstavljamo vsem, ki nas obiščejo,« dodaja Šolar.

V Domžale po slamnik

Slamnikarski muzej v Domžalah, ki deluje v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, spada med mlajše in manjše muzeje, a v njem kljub temu stremijo k velikim in bogatim vsebinam predstavljanja in ohranjanja lokalne kulturne dediščine. »V zadnjih letih je muzej postal prostor, kjer se srečujejo ljudje, ki ohranjeno slamnikarsko dediščino prepoznavajo kot vrednoto in jo čutijo kot pomemben element za krepitev lokalne in tudi nacionalne identitete,« poudarja kustosinja Katarina Rus Krušelj in dodaja, da v okrnjenih razmerah nadaljujejo programe in prireditve, ki jih prirejajo tako v virtualnih različicah kot tudi z ogledi v živo, prilagojenimi aktualnim ukrepom.

Kot dodaja sogovornica, bodo v prihodnje v prvi vrsti delovali prilagojeno danim razmeram, ki vseskozi prinašajo nove izzive in domišljene rešitve. Na mednarodni muzejski dan tako vabijo k ogledu virtualnih vsebin kot tudi ogledu muzejske zbirke v živo. Med virtualnimi projekti, ki so jih izvedli v zadnjem letu, velja posebej omeniti kratke filme v lastni produkciji, ki pripovedujejo o zgodovini domžalskega slamnikarstva, o muzeju ter o ljudeh, ki so povezani s to dediščino. »Žal smo že drugo leto zapored primorani opustiti naš osrednji junijski dogodek Slamnikarski sejem v Slamnikarskem parku, s katerim simbolično odpiramo poletno sezono nošenja slamnikov. Tokrat vas vabimo k ogledu virtualne različice prireditve v filmu V Domžale po slamnik s prepletom zgodbe nastanka domžalskega slamnika in nošenja slamnikov s poudarkom na aktualnih modnih smernicah, ki bo na ogled od junija dalje na naši spletni strani.« Junij je torej čas za nov slamnik, ki ga bodo predstavili tudi v živo na Poletni muzejski noči 19. junija od 18. do 21. ure, in sicer s prikazom izdelovanja slamnikov in pletenja kit iz slame, iz katerih se šivajo slamniki.

Zaradi izrednega zanimanja za slamnike v njihovi produkciji, ki so na ogled in v nakup na voljo v muzejski trgovinici, bo muzej odprt vse poletje. Domžalski slamniki so posebni ne le zaradi unikatnega ročnega dela, ki ponosno nosijo certifikat rokodelskega združenja Art & Craft Slovenija, temveč tudi zaradi ohranjanja te že skoraj pozabljene veščine, ki jo v muzeju prepoznavajo za enega najpomembnejših projektov. Ob tej priložnosti so v zadnjih letih omogočili nove poslovne priložnosti za nove šivilje slamnikov, med katerimi omenjajo podjetnico Ano Cajhen z raznovrstno ponudbo slamnikov in drugih izdelkov iz slame.

V Mojstrano do Lotseja

»Redefinicja muzejev je v teh časih precej aktualna tema med muzealci in v širši družbi. Ugotavljamo, da se je naše poslanstvo precej spremenilo, pa ne le v zadnjih dveh letih zaradi pandemije. Seveda tudi to, saj ugotavljamo, da so naši obiskovalci vse bolj tudi virtualni,« ugotavlja direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič. »Okrevanje glede obiska in dogodkov (odprtij razstav) v muzejih bo zagotovo dolgotrajno, a je hkrati velik izziv. Ker bodo omejitve, povezane z epidemijo, še dolgo del našega vsakdana, pripravljamo številne aktivnosti, dostopne na naših družbenih omrežjih in tudi v muzejih. Primerne so za manjše skupine, nekatere bomo prestavili pred muzej, v okolico muzejev. Prav z zanimivimi temami in zagotovljeno varnostjo bomo prepričali obiskovalce, da pridejo k nam na obisk.«

V Gornjesavskem muzeju so se že lani marca ob razglasitvi epidemije začeli aktivno posvečati muzejskim spletnim stranem in socialnim omrežjem. Tako ostajajo v stiku s svojimi obiskovalci, ljubitelji muzejev. Pripravljali so številne e-vsebine, od pripovedovanja zgodb, izvedbo delavnih, muzejskih večerov z gosti, posnetih v studiu, do nagradnih iger in kvizov. Skrbeli so tudi za digitalizacijo tako gradiva kot lastne dejavnosti (razstave, dogodki). Ker se zavedajo, da so novi časi marsikomu prinesli tudi finančne izgube, vse vsebine ponujajo brezplačno.

Letos bodo največji poudarek namenili kvalitetnim, strokovnim in za širšo javnost zanimivim vsebinam. Kot je v navadi, v Slovenskem planinskem muzeju pripravljajo nekaj novosti, ki za zdaj ostajajo še skrivnost, zagotovo pa se bodo še tesneje povezovali s turističnim gospodarstvom, saj od začetka leta v muzeju v tej smeri delujeta dva nova sodelavca. »Zavedamo se neizkoriščenih priložnosti, saj naši muzeji stojijo med Bledom in Kranjsko Goro. Pričakujemo, da bodo tudi letos prevladovali domači gostje, ki imajo veliko afiniteto do slovenske kulturne dediščine. Prav njim bo namenjenih nekaj novih programov, vsekakor pa je nova občasna razstava Lotse 1981, ki jo odpiramo te dni, zanimiva tudi za tujce,« nadaljuje Irena Lačen Benedičič.

Gre za medinstitucionalno razstavo ob štirideseti obletnici odprave na Lotse, ko so naši fantje v južni steni gore leta 1981 opravili izjemen vzpon. Eden najbolj znanih alpinistov vseh časov Reinhold Messner je ta vzpon ocenil kot vzpon za prihodnje tisočletje, a so naši alpinisti njegovo napoved močno prehiteli. Mediji smo pisali: »Padel je tabu.«

Razstava bo na ogled od 18. maja, na dan, ko sta Vanja Matijevec in Franček Knez dosegla zahodni rob stene, hkrati pa je to tudi mednarodni dan muzejev. »Ocenjujem, da si mora razstavo ogledati vsak alpinist, planinec, Slovenec, ki je ponosen na dosežke naših alpinistov, ki so nas postavili med svetovne velesile. Na relativno majhni razstavi boste prepoznali njene velike razsežnosti. In še zanimivost: če se želite fotografirati pred mogočno južno steno Lotseja, vam ni treba v Himalajo, pridite v Slovenski planinski muzej,« je o novi razstavi povedala sogovornica in dodala: »Z ekipo zavzetih sodelavcev nadaljujemo številne programe, ki jih pripravljamo tako v muzejih kot v virtualnem svetu. Vabim vse, da spremljate naši spletni strani www.gmj.si in www.planinskimuzej.si ter Facebookove in Instagramove profile muzejev, kjer boste zagotovo našli kaj zanimivega in novega.«

Zagorske rudarske zgodbe

V Rudarskem muzeju Zagorje ob normalizaciji razmer, ki jih je prinesla pandemija covida-19, želijo predvsem dvigniti frekvenco ob­iskov vsaj na raven pred njo. »Naša ciljna populacija so bili vedno avtobusni izletniki, na primer različna društva, upokojenci, šolske ekskurzije, seveda pa so dobrodošli tudi izletniki, ki potujejo v lastnem aranžmaju,« v muzej povabi Milan Razboršek, vodič po Rudarskem muzeju, in dodaja, da približno enourni ogled, kolikor je le mogoče, poskušajo prilagoditi tudi posameznim željam obiskovalcev. Prednost v Rudarskem muzeju je, da so vsi ogledi vodeni, kar pomeni, da si obiskovalci, ne le ogledajo zbirko, ampak tudi slišijo zanimive prigode iz življenja rudarjev in rudarskih družin. Pogled v 250-letno zgodovino rudarjenja v zeleni zagorski dolini prav zato obeta posebno doživetje.

Razstava na ulici vabi v muzej

»Muzeji kot del družbe, ki je v zadnjih letih v oklepu pandemije, se seveda tudi srečujemo z novimi izzivi in oblikami dela. Tako smo se prilagodili s predstavljanjem premične kulturne dediščine, z razstavami, ki so na zunanjih površinah, na dvorišču gradu ali pa v mestnem središču Kamnika. Tako lahko spodbudimo mimoidoče, da obiščejo muzeje tudi fizično. Muzeji smo namreč od 13. aprila ponovno odprti za obiskovalce, žal pa še vedno ne moremo v celoti izvajati pedagoško-andragoške ponudbe. V spomladanskih mesecih namreč močno pogrešamo šolske pa tudi druge skupine,« aktualno stanje v Medobčinskem muzeju Kamnik (MMK) opisuje direktorica Zora Torkar.

So pa močno spremenili oblikovanje spletnih vsebin in delovanje na družbenih omrežjih – in se ob tem tudi marsikaj novega naučili. V letu 2020 so na spletni strani MMK dodali posebno rubriko Moj muzej, kjer objavljajo zgodbe o predmetih, zgodovinopisnice, učno gradivo, okuse skozi stoletja – torej zanimive, a hkrati tudi strokovne vpoglede.

V muzeju so prepričani, da bodo poletni in jesenski meseci vendarle prinesli več možnosti za obiskovanje muzejev in galerij. »Tako smo za leto 2021 načrtovali tako razstave kot tudi spletno ponudbo – spletne razstave in realizacijo projekta 15 slovenskih muzejev, arhivov in knjižnic Maistrova virtualna pot, ki bo dokončan do novembra 2021. Naj omenim še razstave ob 60-letnici muzeja: razstava Zgodbe muzejskih predmetov je že na ogled na zunanjih panojih na Šutni, čakata nas še dve razstavi – o zgodovini muzeja in o zgodovini samega grajskega kompleksa Zaprice v septembru. V Galeriji Miha Maleš naj omenimo razstavo več gorenjskih muzejev (Kranj, Tržič in Kamnik) o Ferdu Mayerju. Čakajo pa nas še naslednji dogodki: mednarodni muzejski dan v maju, Poletna muzejska noč, ki bo letos vezana na razstavo Slovenska majolika v juniju, v avgustu sodelovanje pri Kamfestu in v septembru pri petdesetih Dnevih narodnih noš.«

V sodelovanju z Občino Komenda in stripovskim avtorjem Martinom Ramovešem učenci OŠ Komenda - Moste pripravljajo strip o Petru Pavlu Glavarju, ki bo natisnjen v septembru ob tristoti obletnici rojstva Petra Pavla Glavarja. Za Občino Trzin pripravljajo spletne uganke in igre o močvirskem tulipanu oziroma žerjavčku (ta je ponos Trzina), v sodelovanju z učenci OŠ Trzin bodo poskrbeli tudi za razstavo del na to temo. V sodelovanju z mladimi namreč vidijo nove izzive, da z aktivnim sodelovanjem spoznavajo in spoštujejo naravno in kulturno dediščino okoli sebe. S tem jih tudi ponovno povabijo k obisku muzejev in galerij.

Na mednarodni muzejski dan, 18. maja, ob 18. uri organizirajo javno vodstvo po gostujoči razstavi v Galeriji Miha Maleš z naslovom Lojze Perko: Med viharjem in jasnino. Ker je število obiskovalcev omejeno, prosijo za predhodne prijave.

Virtualni sprehod po pivovarni

V Pivovarskem muzeju Union so v zadnjem letu delili usodo drugih muzejev v državi, saj je zaradi omejitev ob pandemiji število obiskovalcev glede na prejšnja leta padlo na deset odstotkov.

Zato so vse sile usmerili v prilagoditev obiska, tako muzeja kot proizvodnih obratov, ukrepom na eni in obiskovalcem na drugi strani. »Če smo obiskovalce običajno fizično peljali čez tovarniško dvorišče v proizvodnjo, smo zdaj našli rešitev v digitalizaciji. S 360-stopinjskimi kamerami smo pripravili virtualni video, nabavili smo tako imenovana VR-očala, s pomočjo katerih si obiskovalci našo pivovarno lahko ogledajo iz udobnega naslanjača,« o prilagoditvi novim razmeram razloži David Taskov iz Pivovarskega muzeja Union.

S tem so poskrbeli za varnost, ki jo v Heinekenu še posebej v tem času postavljajo na prvo mesto, hkrati pa so predvsem starejšim obiskovalcem prihranili za marsikoga naporno pot po stopnicah in hodnikih sicer velike tovarne. Obiskovalec zdaj vsak sam lahko uživa v videu, s katerim bo na virtualni način povsem od blizu spoznal, kako se vari pivo, in se ob tem sprehodil ob proizvodnih linijah iz udobja naslanjača.

V muzeju so projekt poimenovali Union Experience (Unionovo doživetje), ki ob fizičnem ogledu muzeja o več kot 150-letni zgodovini pivovarne, degustaciji njihovih pijač in bogato založeni muzejski prodajalni seveda ponuja tudi številna dodatna nepozabna presenečenja.