Maj Marcel Škof, Maruša Kristan in Pia Kristanc / Foto: Gorazd Kavčič

Na maturi zasijali kot diamanti

Maruša Kristan, Pia Kristanc in Maj Marcel Škof so z odliko opravili mednarodno maturo na Gimnaziji Kranj. Zbrali so vse možne točke in se tako uvrstili v deseterico diamantnih maturantov na mednarodni maturi v Sloveniji.

Najprej: kako ste doživljali letošnje res posebno šolsko leto?

Maj Marcel: Vsekakor je bilo težje kot sicer, a na naši gimnaziji so se kar potrudili, da so nam v danih okoliščinah zagotovili optimalne razmere za pouk na daljavo in pridobivanje znanja.

Maruša: Se strinjam, nisem imela občutka, da smo zelo prikrajšani za znanje, ampak predvsem za stike, prijateljstva in izkušnje, sicer pa so profesorji poskrbeli, da smo dobili vse, kar smo potrebovali tudi za maturo.

Pia: Sploh profesorji so se zelo potrudili, da bi se čim hitreje prilagodili na nove razmere, veliko so nam pomagali in ogromno naredili za nas, tudi z dodatnimi razlagami.

Kako so potekale priprave na maturo, kaj vas je najbolj skrbelo?

Maj Marcel: Pripravljal sem se predvsem na podlagi lanskih maturitetnih pol, zato me je najbolj skrbelo ravno pri izpitu iz slovenščine, ker se ne moreš vnaprej pripraviti, v ospredju je namreč pisanje komentarjev in si težko pomagaš s primeri iz preteklih let.

Maruša: Poskusila sem poskrbeti, da sem snov res razumela, da se nisem samo »napiflala«, saj se mi zdi, da ti to najbolj pomaga, ko na maturi dobiš povsem neznan primer in si lahko pomagaš le z razumevanjem. Tako kot Maj sem tudi jaz reševala stare pole. Poleg tega sem si nekatera predavanja na Zoomu posnela in sem lahko kasneje še enkrat poslušala razlage.

Pia: Največ sem se naučila iz vaj, se mi pa prav tako zdi pomembno, kar je poudarila že Maruša – najprej moraš snov dobro razumeti, potem pa narediti še veliko vaj, da to utrdiš. Najtežja se mi je zdela matematika, saj je bil letos nov kurikulum in se torej nismo mogli opreti na naloge iz preteklih let.

Maruša: Tudi mene je najbolj skrbela matematika, pred katero imam strah že od prvega letnika, a na koncu se je dobro izteklo.

Kaj je bila vaša prva misel, ko ste izvedeli za rezultat?

Vsi trije: Da je prišlo do napake na spletni strani, da je to neki vzorec. (smeh)

Maj Marcel: Vsekakor sem bil zelo presenečen, nisem pričakoval takega uspeha, še glede tega, ali bi lahko postal zlati maturant, sem bil skeptičen. Je bilo prijetno presenečenje in sem potreboval nekaj časa, da sem rezultat ponotranjil.

Maruša: Nisem mogla verjeti; saj sem se učila in se pripravljala na to, da bi čim bolje opravila, ampak po moje si nihče ne upa že vnaprej predstavljati, da bo diamantni maturant, zato sem bila kar malo v šoku. Zlasti, ker je bilo v razredu še veliko vrhunskih dijakov, ki bi si po moje mogoče še bolj zaslužili.

Pia: Nikoli nisem pomislila, da bi lahko postala diamantna maturantka, ker mi je bilo tako nepredstavljivo; me je kar skrbelo, da ko bom naslednjič odprla spletno stran, da bom zagledala drugačen rezultat. Sem potrebovala nekaj časa, da sem dojela.

Na splošno je rezultat slovenskih gimnazij na mednarodni maturi zelo visok. Čemu vi to pripisujete?

Maj Marcel: Mogoče je razlog v omejenem številu razredov in že samo to, da si sprejet na ta program, od dijaka zahteva višjo raven znanja. Na naši gimnaziji to velja kar za elitni program.

Ste bili tako kot na splošni maturi tudi na mednarodni deležni kakšnih prilagoditev zaradi epidemije?

Maruša: Pri vseh predmetih obstaja jedrni del, ob tem pa še dodatna poglavja, med katerimi si vsak profesor izbere enega in ga obdela. Slednje so letos izvzeli iz mature pri vseh predmetih, tako da smo morali predelati manj snovi, samo pri matematiki je vse ostalo enako.

Pia: Prav tako smo pri slovenščini pisali en esej manj.

Maruša: Pa pri angleščini ni bilo slušnega dela.

Maturi pravijo tudi zrelostni izpit. Ste jo tudi vi doživljali na ta način?

Maj Marcel: Čisto iskreno se ne počutim nič drugače kot pred maturo, razen tega, da se je z mojih ramen dvignilo veliko breme.

Maruša: Izziv je bil, kako se organizirati, da se vso snov naučiš do nekega datuma; tista dva tedna, ko so potekali izpiti, sta bila res stresna. Moraš biti res zrel, da to zdržiš in se ti uspe zbrati na vseh izpitih.

Pia: Če ne prej, se moraš v srednji šoli zresniti, da vztrajaš pri učenju.

Kaj vas je vodilo, da ste izbrali mednarodno maturo?

Maj Marcel: Vedel sem, da si želim na študij v tujino, in mi je to predstavljalo neke vrte odskočno desko, saj ta program omogoča najlažji prehod – z drugačnim načinom dela te namreč odlično pripravi tudi za študij na fakulteti.

Maruša: O tem sem začela razmišljati šele v drugem letniku, ker se v splošnem programu nisem »našla«; zdelo se mi je, da to ni zame, ker je preveč »odvečnih« predmetov. Vedno rada spoznavam kaj novega in tudi zato sem se odločila za mednarodno maturo, ki mi je predstavljala nov izziv, želela sem izkusiti nekaj drugačnega ...

Pia: Zelo dobro sem vedela, kaj me zanima, zato mi je ta program ustrezal, ker je bolj osredotočen – predmetov je manj, snov pa je obsežnejša. To mi je bilo všeč, saj se ni treba učiti toliko splošnih stvari, ustrezal mi je tudi drugačen način dela.

Kako vam bodo v spominu ostala srednješolska leta?

Maj Marcel: Zagotovo pr­edvsem v pozitivnem, sploh do sredine tretjega letnika, imeli pa smo malo smole zaradi korone – čas, ko smo delali od doma, je minil, ne da bi se ga sploh dobro zavedali; zdi se mi, da smo v tem času zagotovo veliko zamudili.

Maruša: Ko pomislim, so mi ostali predvsem lepi spomini, čeprav je bilo tudi kaj negativnega, a je prevladalo, da sem spoznala ljudi, s katerimi bom, upam, še dolgo ostala v stiku. To obdobje je prineslo veliko novih izzivov, ki sem jih morala prekoračiti, in na koncu sem se res dobro počutila, ker mi je uspelo. Na splošno je bilo to obdobje zame pozitivna izkušnja.

Pia: Enako, poleg veliko znanja smo pridobili ogromno pozitivnih izkušenj, ki nam bodo dobra popotnica za življenje, da nam bo tudi v prihodnje lažje. Spoznali smo veliko »fajn« ljudi, tako med dijaki kot profesorji.

V zadnjem letu ste bili mladi za marsikaj prikrajšani – kaj ste vi najbolj pogrešali?

Maj Marcel: Predvsem stik s sošolci, ki je bil v tem času zelo okrnjen. Sicer smo se vsak teden dobivali na Teamsih ali na Zoomu, a to vsekakor ni primerljivo z vzdušjem v šoli med odmori ali na kavi po pouku.

Maruša: Se kar strinjam. Obenem smo se med odmori resnično spočili, ker se družiš s sošolci in so med pogovorom v ospredju tudi druge teme, ne samo šola. Doma pa si med enim in drugim Zoomom delal domače naloge. Vse je bilo omejeno zgolj na šolsko delo, ni bilo nekega resnega predaha.

Pia: Res je bilo naporno – tudi če je bilo manj ur in so bile krajše, si bil bolj utrujen kot v šoli.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost, kam odhajate na študij?

Maj Marcel: Sprejet sem bil na podružnico Newyorške univerze v Abu Dhabiju, kjer bom verjetno študiral psihologijo. Za glavni predmet se namreč odločiš šele v tretjem letniku, tako da bom imel na voljo še nekaj časa, da ugotovim, ali mi mogoče kaj drugega bolj ustreza.

Maruša: Odločila sem se za študij biotehnologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Želela sem sicer na študij biomedicine v tujino, v Edinburg, a so bile moje ocene nižje od predvidenih, zato me niso sprejeli. To je bil zame znak, da moram najprej poskusiti v Sloveniji, v tujini pa bi rada opravljala podiplomski študij.

Pia: Študirala bom biokemijo na ljubljanski fakulteti za kemijo. Kemija me že od nekdaj zelo zanima, zlasti organski, biološki del.

Mladi ste dolgo veljali za apolitične, a v zadnjem obdobju postajate vse bolj angažirani tudi glede političnih vprašanj. Katere teme vas najbolj nagovarjajo in kaj bi želeli spremeniti in ste tudi sami pripravljeni kaj narediti za to?

Maruša: Najpomembneje se mi zdi, da se sprejemajo vse ljudi, saj se tudi v Evropi spet dogaja, da se zatira določene skupine ljudi in se sprejemajo zakoni, ki ljudem onemogočajo, da izražajo to, kar so. Mislim, da to ni primerno za ta to stoletje. Prav tako se je ob nedavnem referendumu za vodo pokazalo, da si vsi želimo, da se v ospredje postavi čisto okolje in spoštovanje narave. Ni zanemarljivo, koliko smo je že spremenili. Zato sem se referenduma udeležila že prvi dan predčasnega glasovanja.

Pia: Tudi meni se zdi pomembno, da se mladi pogovarjamo o tem in se ozavešča o teh temah, saj se je izkazalo, da je resnično mogoče kaj doseči, če nismo samo tiho in opazujemo od strani.

Maj Marcel: Tako kot je že Maruša omenila, se mi zdi pomembno, da vsem priznavamo enake pravice. Zdi se mi, da se sploh z razcvetom družabnih omrežij na tem področju veliko dogaja, v tem smislu ima veliko moč tudi Tik tok; vse močnejše je zavedanje, da imamo vsi enake pravice.

Ste si po opravljeni maturi že privoščili kaj oddiha? Kako boste preživeli resnično zaslužene počitnice?

Maj Marcel: Takoj po maturi sem z družino odpotoval na Zanzibar, potem pa sem šel še s prijatelji na morje, tako da zdaj nimam več načrtov za daljši oddih. Poleg tega mi počasi zmanjkuje časa, čez en mesec odhajam v tujino. Do takrat pa bom čas izkoristil za dnevne »odklope« s prijatelji, da bomo nadoknadili, kar smo zamudili med letom. Maruša: Sama še nisem imela pravih počitnic, šele zdaj z družino za en teden odhajamo na Krk, v avgustu pa načrtujemo krajše izlete po Evropi. Opravljala sem tudi izpit za avto in delam prek študentskega servisa, tako da sem si kar zapolnila urnik.

Pia: Doslej sem počitnice izkoristila predvsem za kavice s prijatelji, da nadomestimo čas, ko smo bili doma. Avgusta ali septembra pa se bom verjetno odpravila na kakšen izlet po Evropi, a ni še nič določenega.

Oddajte svoj komentar

Kranj 13°

pretežno oblačno
vlažnost: 36 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

-4/15

torek

6/17

sreda

6/14

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PRIREDITVE / Preddvor, 26. marec 2024

Predstavitev Podbreške potice

RAZSTAVE / Jesenice, 26. marec 2024

Človek in kovina 2024

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 27. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

RAZSTAVE / Jesenice, 27. marec 2024

Fotografska razstava Guadeloupe

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 28. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 29. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

RAZSTAVE / Rateče - Planica, 30. marec 2024

Razstava ročnih del

 

 
 

 

 
 
 

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...

Že zdaj učenje materinščine / 08:41, 25. marec

Pod to skrajno levičarsko vlado bodo kaj kmalu Slovenijo spremenili v geto za Slovence in razglasili Tretjo Jugoslavijo.

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??