Koruzo prizadela tudi toča

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 21. september 2021 / 16:25  

Pridelovalci koruze so se letos soočili s številnimi vremenskimi tegobami, ponekod tudi s točo. Pridelek bo zaradi nje v povprečju od trideset do štirideset odstotkov nižji, na najbolj prizadetih območjih lahko še več.

Žabnica – Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Kranj, kmetija Šifrer iz Žabnice in semenarske hiše, ki oskrbujejo kmetije s semenom koruze, so minuli petek na Šifrerjevi njivi na Žabniškem polju pripravili tradicionalno srečanje pridelovalcev koruze. Po besedah Marije Kalan, specialistke za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, je bilo letošnje leto za pridelavo koruze povprečno. »Kljub vsem vremenskim tegobam – od pozebe in mraza v aprilu ter moče, dežja in hladnega vremena v maju – imamo še kolikor toliko dobre pridelke. Poleti pa smo se na kar precejšnjem območju Gorenjske srečali s točo, ki je koruzo tudi najbolj prizadela.« Pridelovalci so ta čas pred žetvijo oz. so jo nekateri že začeli. »Nadpovprečno topel september je pospešil dozorevanje predvsem po toči prizadete koruze pa tudi ostale,« je dejala Kalanova.

Toča vsaj za tretjino oklestila pridelek

Spomnila je, da je v zelo toplem juniju koruza doživela prvi sušni stres. »Julij in avgust sta bila glede padavin dokaj ugodna meseca. Koruza je sicer v obdobju rasti doživela dva sušna stresa, na lahkih peščenih tleh je že prihajalo do zvijanja listov, kljub temu pa ni bilo večjih težav, saj je nato prišlo do padavin.« V neurjih s točo, ki je ponekod klestila kar trikrat, je bila prizadeta tudi koruza predvsem na območju Škofje Loke, v delu Žabnice ter v občinah Kranj, Šenčur, Cerklje, Komenda in Kamnik, je razložila Kalanova. »Glede na to, da smo točo doživljali v času formiranja socvetja in rasti storžev, ocenjujemo, da bo pridelek koruze zaradi poškodovanosti v povprečju med 30 in 40 odstotkov nižji, na najbolj prizadetih območjih pa lahko še več, če je bila koruza zlomljena,« je pojasnila Kalanova ter opozorila, da poleg nižjih pridelkov pri zrnju in silaži zaradi poškodovanosti rastlin lahko prihaja tudi do povečane okužbe s fuzariozami in s tem povečane vsebnosti mikotoksinov v krmi. Ker so ujme s točo vse pogostejše, kmetom svetuje, naj razmislijo o zavarovanju kmetijskih pridelkov, pri čemer premijo polovično sofinancira država.

Koruzni hrošč ni povzročal hudih težav, kar Kalanova pripisuje predvsem dobrim tehnologijam pridelave, ker se koruza okopava in temu, da se pri pridelavi koruze vse bolj upošteva vsaj dveletni kolobar. Na nekaterih njivah se je zaradi mokrega in hladnega maja pojavila koruzna plesen. »Ta gliva je v tleh in se aktivira, ko je dovolj vlage oz. če v času vznika koruze zrnje leži v zelo mokrih tleh. Okužbe in poškodbe zaradi koruzne plesni se opazijo predvsem na tleh, ki so zbita in voda zastaja na njivi. Znaki bolezni so majhne pritlikave rastline, zamenjava cvetnih delov metlice z listi, koruza ne oblikuje storžev ali pa so ti zakrneli z majhnim številom zrn, neznačilno razraščane koruze in klorotične pege na rastlinah,« je razložila.

Suh in precej vroč junij je vplival tudi na večji pojav koruzne bulave sneti. »Gliva okužuje rastlino na mladem tkivu skozi manjše ranice, ki nastajajo npr. ob okopavanju koruze, ob poškodbah po toči, vetru ipd. Po okužbi rastline se v treh do štirih tednih pojavijo prašnati miceliji glive. Spore glive raznaša veter v okolico in s tem lahko širi okužbe po sosednjih njivah,« je povedala Kalanova.

O mikotoksinih v silaži

Specialist za živinorejo na KGZ Kranj Franc Pavlin je spregovoril o plesnih, ki se pojavljajo pri preveč zreli koruzi oz. ob koncu dozorevanja. Ker tri tedne pred tem ni bilo dežja, ni hudih primerov plesni. Te sicer lahko izločajo mikotosine, škodljive presnovke, ki lahko negativno vplivajo na zdravje živali: na plodnost, slabšo ješčnost, pojav driske ... »Najpogostejša toksina iz rodu Fuzarium sta don in zearalenon. Ko koruza zori, se spodnji listi in ličje sušijo, pojavljati se začnejo rjave pege in pike in to so že plesni. Na zelenih delih rastlin tega še ne vidimo in tudi to je eden od razlogov, da se ne odlaša z žetvijo, saj se stanje iz tedna v teden poslabšuje,« je razložil in dodal, da je že nekaj časa priporočljivo spravilo silaže pri nižji sušini kot nekoč: pri okoli 32-odstotni, mlečna črta na zrnju pa naj bi bila pri tretjini oz. največ polovici. Mikotoksin zearalenon je sicer bolj škodljiv od dona, saj zaradi hormonskega delovanja vpliva na plodnost krav, lahko se pojavijo vnetja maternice in celo izvrgavanja. »Problematično je tudi, ker se mikotosini razporedijo po silaži in tega pridelovalec niti ne ve. Če se pri kravah pojavijo omenjene težave, je priporočljivo dati silažo v analizo,« je svetoval Pavlin.

Pridelovalci so si ogledali še poskusno polje s koruznimi hibridi iz petih semenarskih hiš, predstavniki KGZ Sloga pa so predstavili stroj za minimalno obdelavo tal oz. za setev semena brez oranja.