Ženske zgodbe za vse čase

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Mainslider_za_GGedit / četrtek, 23. september 2021 / 09:49  

K razstavi Ženske zgodbe, ki so jo skupaj pripravili v devetih muzejih in je še na ogled v Stebriščni dvorani Mestne hiše, je pred dnevi izšel še obsežen katalog.

Kranj – Medmuzejska razstava Ženske zgodbe s podnaslovom Mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete je zasnovana kot skupna predstavitev izbranih arheoloških in drugih muzejskih predmetov, ki so jih muzealci interpretirali skozi mitološke teme in s sodobnimi »pripovedmi«. Osrednja tema je namenjena ženskim zgodbam in skozi različne družbene vloge žensk (kneginja, soproga, ljubica, mati, delavka, sužnja, prerokinja, čarovnica …) odpira vprašanja o njihovem položaju v sodobni družbi in vodi h kritičnemu razmisleku o sodobnih ženskih gibanjih.

Kot pojasnjuje vodja in koordinatorka projekta ddr. Verena Perko iz Gorenjskega muzeja, sta razstava in obsežen katalog k njej nastajala daljše obdobje in v sodelovanju dvanajstih muzealcev iz devetih muzejev. Poleg Gorenjskega muzeja so se pridružile še avtorice in en avtor iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, Pokrajinskega muzeja Koper, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Posavskega muzeja Brežice, Pokrajinskega muzeja Celje, Koroškega pokrajinskega muzeja, Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož ter Loškega muzeja Škofja Loka.

Razstavo sestavlja dvanajst samostojnih muzejskih enot na ženske teme, celota pa je posvečena povezavi in primerjavi preteklosti s sedanjostjo. Osrednji prizor na razstavi je restavrirano drevo z groba Alme Karlin kot osrednja metaforična slika med tematsko različnimi vitrinami s predmeti, ki izpričujejo status, spol ali družbeni položaj žensk v preteklosti in sedanjosti.

Skozi različne arheološke najdbe ali muzejske predmete ter dokumente so predstavljene zgodbe kneginje s Kapiteljske njive v Novem mestu, Keltinje iz Brežic, kraljice iz Kranja, prebivalke iz rimske vile v Istri, iz Piranskega zaledja prihaja zgodbe rimske cesarice, na Ptuju je bil odkrit mozaik z upodobitvijo Evrope, semitske matere Evropejcev, nad Šentjurjem je hrib Rifnik, kjer je bila v kamnito grobnico pokopana bogata gospa, sredi Škofje Loke so arheologi odkrili krožnik z ženskim portretom iz obdobja renesanse, o mitu Evrope govori tudi najdba z Brežiškega gradu, izvemo tudi marsikaj zanimivega o ženskah v jeklarski industriji in o pisateljici, novinarki, svetovni popotnici in ljubiteljski raziskovalki Almi M. Karlin, tu pa sta še Sava in Jolanda, prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji.

»Ne zgolj v sodelovanju z muzealci, razstava in katalog sta na neki način nastajala tudi v sodelovanju s publiko. Sproti sem ugotavljala, kaj slušatelje v moji muzejski skupini zanima, seveda pa so me vedno znova nagovorile tudi zgodbe, ki jih srečamo v vsakem kotičku, ne poznamo pa več njihovih vsebin. Konkretneje rečeno, zahodni svet zanemarja temelje svoje lastne civilizacije, s čimer je prerezal neko popkovino, skozi katero se je vedno napajal. Pozabili smo na te žlahtne vsebine, pozabili smo na smisel. Ne nazadnje so glavni grški miti stari več kot tri tisoč let, a vedno o ljudeh in posamezniku govorijo arhetipsko, o vrednotah, ki se niti ne razlikujejo tako zelo od tistih, za katerimi stremimo danes,« o projektu in iskanju mitskih podob razmišlja ddr. Verena Perko, prepričana, da mit nagovarja čustveno in hkrati razumsko, intuitivno in kontemplativno. Miti so eden najstarejših in najdragocenejših virov človeškega znanja, ki temelji na opazovanjih in življenjskih izkušnjah mnogih generacij, med drugim zapiše v uvod h katalogu. Muzejske zgodbe so namreč močne, v njih se je moč spojiti s koreninami in poiskati svojo zgodbo, v preteklosti reflektirati današnji čas.

»Klic k humanizmu je vzgib tako za razstavo kot katalog. Humanizem nas bo rešil, ne tehnologija, ki mora človeku služiti, žal pa se dogaja obratno,« še pove Verena Perko.