Priložnosti za ranljive skupine

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Naklo / ponedeljek, 12. december 2022 / 08:37  

Med prejemniki evropske nagrade za inovativno poučevanje, ki jo je letos drugič podelila Evropska komisija, je tudi Biotehniški center Naklo (BCN) s projektom Farming as an employment opportunity for people with mild intelectual disability (Zaposlovanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju na kmetijah) – FARMID.

Naklo – Evropsko nagrado za inovativno poučevanje Evropska komisija podeljuje zaključenim projektom v okviru programa Erasmus+, izbor katerih vsakokrat opravijo posamezne nacionalne agencije, v Sloveniji je to CMEPIUS – Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. »Evropska nagrada za inovativno poučevanje pomeni pomembno potrditev vsem sodelujočim v nagrajenih projektih, saj so s svojim delom izjemno prispevali k ustvarjanju sodobnih – kreativnih, vključujočih in trajnostnih – učnih okolij,« so poudarili pri CMEPIUS.

Velik potencial za zaposlovanje na kmetijah

Med nagrajenimi projekti je tudi projekt Biotehniškega centra Naklo FARMID, v okviru katerega so želeli pridobiti in razširiti znanje in kompetence za zaposlovanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju na kmetijah. »Posamezniki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju so pogosto obravnavani kot nezaposljiv kader, nagrajeni projekt pa je tovrstne predpostavke ovrgel in znova pokazal, da se v vsakem posamezniku skriva neomejeni potencial,« so poudarili pri CMEPIUS. Nižja stopnja izobrazbe, ki jo po navadi dosežejo omenjeni posamezniki, je najpogostejša ovira pri njihovih zaposlitvenih možnostih, kmetije pa so se pokazale za zelo primerno okolje za njihovo zaposlitev, kar prinaša koristi tako njim kot tudi kmetom. »Skozi projekt se je pokazalo, da so kmetije tisto delovno okolje, kjer so lahko osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju delovno uspešne ter tako vključene v podjetje in lokalno skupnost, kjer bivajo,« je poudarila strokovna sodelavka pri projektu z BCN Neža Pirih Zupan. Zato želijo spodbuditi manjše kmetovalce iz lokalnega okolja, da svoje kmetije razširijo v model socialne ekonomije v obliki zaposlitvenega centra, saj tako lahko poskrbijo za obstoj kmetije v lokalnem okolju in obenem prispevajo k družbi kot celoti, ko zaposlijo najbolj ranljive iskalce zaposlitve. Med slednjimi so se osredotočili predvsem na osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki so v njihovi šoli vključene v program nižjega poklicnega izobraževanja. Na splošno se v slovenskem prostoru izkazuje, da je stopnja brezposelnosti pri osebah s posebnimi potrebami, kamor sodijo tudi osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju, višja kot pri ostali populaciji. »Obstaja pa velik potencial za njihovo zaposlovanje prav na kmetijah, saj so te osebe običajno zelo vestne in motivirane za delo ter tudi rutinska dela ob ustreznem mentorstvu lahko zelo dobro obvladajo,« je pojasnila Neža Pirih Zupan. Kmetije so se po njenih besedah izkazale kot ustrezno delovno okolje ne le za zaposlovanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ampak tudi drugih ranljivih skupin na trgu dela. »Pomembno je, da kmetovalce pri tej odločitvi vodi osebno poslanstvo, da želijo družbi in lokalnemu okolju ponuditi nekaj več.«

V sklopu projekta so tako nastale številne smernice in priporočila ter moduli za usposabljanje kmetov, oblikovali so tudi spletno platformo in druga orodja, ki pomagajo na poti večjega vključevanja oseb z motnjami v duševnem razvoju na trg dela in v širšo družbo. »Omenjena spletna platforma oziroma spletna učilnica je še vedno aktivna in tudi pogosto v uporabi. Dostopna je v petih jezikih sodelujočih partnerskih držav.« V okviru projekta so predstavili tudi primere dobrih praks na tem področju, na Gorenjskem je to zavod Grunt, ki deluje kot zaposlitveni center in na zaščitenih delovnih mestih zaposluje pet oseb, ki imajo status invalida na trgu dela, je še dodala Neža Pirih Zupan.

V pomoč pri različnih opravilih

Soustanovitelja Zavoda Grunt sta Matija Zadrgal in Petra Svetina, ustanovila pa sta ga z namenom ustvariti delovna mesta za težje zaposljive, ki bi pomagali pri razvoju predelave mleka in delih na kmetiji Zadrgal, je pojasnil Simon Zadrgal. »Naši zaposleni sodelujejo pri predelavi mleka v različne izdelke – skuto, maslo, različne jogurte, sire ..., pri peki piškotov, izdelavi testenin, marmelad in podobno. Sodelujejo tudi pri različnih vsakodnevnih kmetijskih opravilih, ki jih na kmetiji s kravami molznicami ne zmanjka, in pripravi krompirja za kupce.« Kot je še dodal, je njihova izkušnja na tem področju pozitivna, saj jim je pet zaposlenih v pomoč pri različnih opravilih. Potrebno pa je zavedanje, poudarja, koga zaposlujejo in kakšne so njihove omejitve, ki vplivajo na delovno zmožnost.