Naj bo kulturno

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 7. februar 2023 / 07:54  

Danes zvečer bodo v Cankarjevem domu slovesno podelili najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti, dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo in šest nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke v zadnjih treh letih. Gre za izbrane nagrajenke in nagrajence, ki so s svojimi umetniškimi opusi oziroma dosežki obogatili slovensko kulturno zakladnico. Gorenjci bomo tokrat še posebno ponosni na rojaka, Prešernovega nagrajenca, akademskega slikarja Hermana Gvardjančiča. Z Gorenjsko pa je posredno povezana tudi nagrada Prešernovega sklada, ki jo bo za cikel razstav prejel akademski slikar Nikolaj Beer, med drugim tudi za razstavo Izbrana dela 1986–2021, ki je bila na ogled lani spomladi v Kranju.

Za začetek februarja vsako leto lahko potrdimo, da gre za tiste dni v letu, ko kultura in umetniška ustvarjalnost stopita v ospredje, saj v čast slovenskemu kulturnemu prazniku tako na državnem kot lokalnem nivoju potekajo številne kulturne prireditve in dogodki. Kar seveda ne pomeni, da preostalih 350 dni v letu kulture na Slovenskem ni. Statistični urad Republike Slovenije je te dni postregel z zanimivimi podatki za leto 2021. Kot vemo, je bil dostop do kulturnih dobrin v pandemičnem letu precej otežen, zato so številke nižje kot v letih pred tem, a je to leto kultura vseeno k bruto domačemu proizvodu (BDP) prispevala en odstotek, prav takšni pa so bili skupni izdatki države za kulturo.

Muzeji in galerije so v letu 2021 v svojih prostorih pripravili 955 občasnih in 137 stalnih razstav ter dodatno še 123 razstav za virtualni prostor. Kulturni domovi, gledališča, obe operi, glasbene ustanove ter drugi producenti in izvajalci kulture so na slovenskih odrih pripravili 15.885 kulturnih prireditev, kulturne ustanove pa so organizirale 192 festivalov s 4.428 festivalskimi prireditvami. Ustvarjenih je bilo 24 celovečernih (14 igranih in 10 dokumentarnih) in 58 kratkometražnih filmov (26 igranih, 19 dokumentarnih in 13 animiranih). Kinematografi so ponudili 320 filmov, med njimi je bilo 21 slovenskih. Filmske predstave si je ogledalo nekaj več kot 725.000 gledalcev. Morda smo v tem času več brali. Izšlo je kar 5.813 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega 37 odstotkov leposlovnih del (1.222 izvirnih slovenskih del in 939 prevodov), 250 je bilo knjig poezij. V splošne knjižnice je bilo vpisanih skoraj 399.000 članov.

Prav bi bilo, da se zavedamo, da vso kulturo, ki jo »konzumiramo«, gledamo, poslušamo, beremo …, ustvarjajo umetnice in umetniki, nekdanji in bodoči Prešernovi nagrajenci. Zato je prav, da jih danes zvečer še posebno slavimo.