Nagrade vrhunskim umetnikom

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 10. februar 2023 / 07:56  

V torek, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, so pred polno Gallusovo dvorano Cankarjevega doma podelili letošnji Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada.

Ljubljana – Letošnja proslava s podelitvijo najvišjih nagrad v umetnosti je minila v svečanem in mirnem duhu – kot slovenskemu kulturnemu prazniku pritiče. Večer je odprl slavnostni govornik, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, ki je v nagovoru med drugim opozoril na vlogo umetnosti, ki gre pogosto mimo razuma in jasnega, določenega namena. »Po svoji naravi je umetnost najbolj nepredvidljiva in najresnejša oblika človeške kreacije,« je poudaril.

V nadaljevanju so bili z videoportreti predstavljeni najprej nagrajenci Prešernovega sklada in nato še oba prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo. V predstavitvah so lavreati podali tudi nekaj misli o svojem umetniškem ustvarjanju. Po predstavitvi je vsak nagrajenec na odru iz rok dr. Jožefa Muhoviča prejel priznanje. Veliko Prešernovo nagrado sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.

Umetniški del proslave z naslovom Svet se nagnil je naprej – ta je vzet iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost – je bil preplet glasbe, plesa, poezije, lutkovnega gledališča, videoumetnosti in likovne umetnosti, zasnoval pa ga je režiser in scenarist Matjaž Farič.

Kot je še v nagovoru povedal dr. Muhovič: »Umetniki delujejo na meji med poznanim in slutenim, odpravljajo se v neznano in ga del vzamejo s seboj, da bi ga udomačili.« Kar velja tudi za letošnje nagrajence.

Letošnja Prešernova nagrajenca sta za umetniške dosežke pred leti oba že prejela nagradi Prešernovega sklada, filmska avtorica Ema Kugler leta 2008 in gorenjski rojak iz Gorenje vasi - Reteč akademski slikar Herman Gvardjančič leta 1981.

»Z več kot polstoletnim mednarodno odmevnim ustvarjalnim delom je Herman Gvardjančič vtisnil zmagovito obujenemu slovenskemu krajinarstvu edinstven docela avtentičen pečat. S svojo izrazno močjo je bistveno obogatil našo celotno likovno ustvarjalnost,« je bilo povedano videoportretu, letošnji lavreat pa je o svojem ustvarjanju povedal: »Brez zgodbe ne morem ne slikati ne risati. Sam medij zame ni dovolj, za podlago moram imeti zgodbo,« in v nadaljevanju, da okrog sebe seveda vidi pozitivne, mnogo več pa negativnih stvari. »Mislim, da so družbeni konflikti, tragedije, ki se človeka dotaknejo. Mislim, da civilizacija zahaja v eno tako obdobje, ko bo vsega tega vedno več. In to so stvari, ki me najbolj zanimajo – to so moje zgodbe.« Herman Gvardjančič je prejel stoječ aplavz polne Gallusove dvorane.

Režiser in scenarist proslave z naslovom Svet se nagnil je naprej Matjaž Farič je pri svojem delu sledil temi odnosa sveta do umetnikov in umetnikov do sveta. V programu so se prepletali odlomki že nastalih umetniških del tako glasbenih kot plesnih in lutkovnega gledališča, predstavljene pa so bile tudi recitacije. Pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob so interpretirali dramski igralci Barbara Cerar, Tine Resman in Klemen Janežič, v programu pa smo videli še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Davorina Morija ter glasbene skupine Silence. V ozadju so bila predvajana umetniška dela slikarja Marka Jakšeta.

Potem ko se je uradni del zaključil s Prešernovo Zdrav­ljico, je v spremstvu aktivista in režiserja Jaše Jenulla in pesnika Borisa A. Novaka na oder stopila pesnica Svetlana Makarovič. Prebrala je pesem Zla runa iz svoje knjige Saga o Hallgerd. Nekateri so ob tem zapustili dvorano, v dvorani pa so ji tudi stoje zaploskali.