Matiček in njegova krvavica

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 16. februar 2023 / 08:09  

Društvo Antonovanje na Kogu (občina Ormož) je konec januarja organiziralo prireditev v okviru Antonovanja na Kogu 2023. Osrednja prireditev je bila Čurkarijada 2023 s kulinaričnim razvajanjem, ocenjevali pa so tudi t. i. čurke, in to že trinajstič. Izraz čurka (kašnata klobasa) se uporablja na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja. Znane so bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša.

Dogodek je bil dobro obiskan. Najboljše čurke v posamezni kategoriji so imeli tudi Gorenjci. Klobase je ocenjevala potrošniška in strokovna komisija. Nobena ni imela lahkega dela. Tako je letos strokovna komisija podelila kar lepo število zlatih priznanj. Med njimi je šlo za črno čurko eno v Domžale, drugo pa v Kranj. Mi smo se pogovarjali s Kranjčanom. Za svojo krvavico, kot pravimo Gorenjci, je namreč dobil zlato priznanje Matjaž Erzar iz Gostilne Pr' Matičku iz Kranja.

Erzar pravi, da s svojo krvavico na Čurkarijadi sodeluje že več let in je velikokrat posegel po srebrnem in celo zlatem priznanju, a ga je prejel od občinstva. Tokrat pa je njegovi krvavici zlato priznanje dodelila strokovna žirija.

Izvemo, da ima vsaka pokrajina svojo zgodbo. »Pravzaprav bi lahko rekli, da ima vsaka vas ali kar vsaka hiša okrog čurk oziroma krvavic svojo zgodbo. Nekje delajo sladke, nekje dajejo vanje rozine, suho sadje, suhe jabolčne krhlje – take so na primer značilne za Petrovo Brdo. V Zagorju imajo jetrnice, Prleki delajo kašnice – te so zelo skromne ...« našteva Matiček, kot ga kliče večina gostincev, prijateljev in tudi ljubitelji divjačinskih krožnikov uporabljajo ta vzdevek. Matjaž Erzar je namreč strasten lovec. »Včasih je bilo tako, da ko je padel prvi sneg, je morala biti krvavica na mizi. In takrat najbolj prija.To je zimska hrana Gorenjcev, tudi Slovencev. Pa tudi svet jo pozna. A so sestavine zanjo različne in različno jo potem tudi poimenujejo. To je tako kot juhe: sto gospodinj, sto juh.«

Zanimalo nas je, po čem se njegova klobasa pravzaprav razlikuje od drugih. Odgovarja, da zanjo uporabi riž, ajdovo in proseno kašo, ješprenj, svinjsko glavo, srce, pljuča, obreznine divjačine, divjačinska srca, svežo kri, ocvirke, veliko čebule, zelenjave, začimbe, med katerimi sta na primer cimet in piment. Vsako leto jo dela po istem receptu. Poudari pa, da več ko je zanjo sestavin, bolj ko je bogata, boljša je.

In kaj stori potem, ko krvavice naredi? Najprej jih obari, da kri ne priteče več, ko jih prešpikaš, in ohladi v mrzli vodi, včasih pa so jih hladili v snegu, pove. »Teoretično krvavico lahko ješ tudi surovo, saj je v njej vse skuhano,« še doda in zaključi: »Gorenjci imajo krvavice radi. Z zeljem ali repo, lahko s 'tenstanim' krompirjem, krompirjem v oblicah, matevžem, žganci. V sezoni je celo več povpraševanja po krvavicah in kožaricah, ki gredo izredno v slast ženskam, kot pa po sicer priljubljenih pečenicah.«