Predmeti, ki niso padli iz oblakov

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 19. februar 2023 / 16:35  

Gorenjski muzej bo letošnjo sedemdesetletnico obstoja in delovanja zaznamoval z več razstavami in številnimi dogodki. Osrednja razstava z naslovom Mi ne hranimo v oblaku, katere rdeča nit so muzejski predmeti »v živo«, je v gradu Khislstein na ogled od sredine prejšnjega tedna.

Da bi zadostili jezikovnim pravilom slovenskega jezika, najprej pojasnilo k predlogu iz – ki ni z – v naslovu tega članka. Seveda se reče, da je nekaj padlo z oblakov ali z jasnega neba, a v sodobnem digitalnem svetu fotografije, filme, dokumente, različne podatke in kdove kaj še shranjujemo tudi v oblake, tako imenovane clouds. Od tod torej predlog »iz«.

V tovrstne oblake pa zagotovo ni mogoče shraniti predmetov. Namesto v virtualnem skladišču datotek in podatkov muzeji predmete seveda hranijo v skladiščih – muzejskih depojih. Kot poudarjajo tudi v Gorenjskem muzeju, pa so predmeti pravzaprav temelj vsakega muzeja, saj ti z zbiranjem predmetov tudi nastanejo. Predmeti so tisti, ki nam govorijo zgodbo preteklosti, ki nas določa.

Predmeti so srce muzeja

Šestdesetletnico Gorenjskega muzeja je zaznamovala predvsem postavitev velike stalne razstave Prelepa Gorenjska in leto pred jubilejem dokončna selitev muzejskih prostorov v grad Khislstein. Deset let kasneje so se v muzeju odločili za interdisciplinarno razstavo, ki bo v prvem nadstropju gradu na ogled skozi vse leto, njena rdeča nit pa bodo predmeti. »Sodelavci iz vseh kustodiatov našega muzeja smo staknili glave in se odločili, da tokrat poudarimo predmet. Predmeti so namreč srce muzeja,« je povedala Anja Poštrak, ki je skupaj z Barbaro Kalan vodila tokratni razstavni projekt. Iskrivi muzealki sta mu dali tudi pomenljiv naslov Mi ne hranimo v oblaku.

V Gorenjskem muzeju predmete namreč zbirajo že sedemdeset let, za tokratno razstavo pa so jih izbrali in s tem poudarili sodelavci v posameznih kustodiatih. Ob tem so sledili predvsem bogastvu gorenjske preteklosti. »Ne gre za najbogatejše, najvrednejše predmete, ki jih hranimo, predstavljamo predvsem tiste predmete, ki so našim prednikom bogatili vsakdanje življenje,« poudarja sogovornica in dodaja, da so na razstavi s krajšimi zapisi pozornost posvetili tudi predhodnikom v muzeju, ki so prvi začeli zbirati predmete in ustvarjati bogato zbirko Gorenjskega muzeja. Kot so zapisali v muzeju, ta obsega več kot osemdeset tisoč predmetov v različnih oblikah. Pravijo, da se njihova velikost sicer meri v centimetrih, kilogramih, ne pa v kilobajtih. Seveda se bodo načini njihove predstavitve z novimi tehnologijami v prihodnosti spreminjali, nastajali bodo novi in novi »oblaki«. »Predmeti v naših 'neoblačnih' shrambah pa bodo še vedno tam,« v en glas poudarjata sogovornici.

Od Layerja do Vučka

Razstava je razdeljena po vsebinskih sklopih, ki obsegajo oddelke, ki delujejo v okviru Gorenjskega muzeja. S predmeti se predstavljajo oddelki za umetnostno zgodovino, arheologijo, starejšo zgodovino, novejšo zgodovino, etnologijo, kulturno zgodovino in konservatorstvo ter restavratorstvo.

Soavtorji razstave, strokovni sodelavci iz posameznih kustodiatov, so predmete izbirali glede na svoje preference, pri tem pa so se ravnali tudi po treh osnovnih kriterijih. »Prvi kriterij je bil, da je predmet v nekem času predstavljal bogastvo vsakdanjega življenja, drugi, da je šlo za predmete, ki doslej morda še niso bili predstavljeni in se pri njih prepozna konservatorski prispevek iz zadnjih let, tretji kriterij pa je bil, da predmeti v sebi skrivajo neko zgodbo,« pojasni Anja Poštrak, o načinu predstavljanja posameznih predmetov pa Barbara Kalan dodaja: »V vsakem kustodiatu so sodelavci poskrbeli za uvodno predstavitev, da obiskovalec ve, kateri predmet bo videl na razstavi, sledijo podatki, kako je prišel v muzej, pri čemer, kot rečeno, spoznamo tudi njegovo zgodbo in na kakšen način je v preteklosti bogatil življenja ljudi na Gorenjskem.«

Če ob predstavitvi Layerjevih slik izvemo, zakaj ima Layerja vsaka kranjska meščanska hiša, se na etnološkem oddelku srečamo z velikim kravjim zvoncem iz Bohinja in leseno kravjo glavo, ki je bila okras nekega vhoda v hlev, in na drugi strani s staro stekleničko parfuma Viktorije Savnik, žene veletrgovca Ivana Savnika, ki je menda, še preden je prišla v konservatorsko delavnico, dišala kot pred sto leti.

Predmet, ki se največkrat pojavlja na razstavi, je klobuk, recimo tako imenovani kastorec s krivci, izdelan iz zajčje dlake; ali pa v drugem delu razstave tak, ki so ga nosili naši športniki na zimskih olimpijskih igrah leta 1988 v Calgaryju. Tudi majico z motivom Vučka, maskote olimpijskih iger 1984 v Sarajevu boste našli. Zanimiva je meščanska pisalna omara, ki je pravi oltarček za pisanje, kot pove naslov nad njo. Srečamo se s telefonsko centralo, s katero je Iskra uspevala na prostoru nekdanje Sovjetske zveze. Mi o volku, volk iz … Bohinja – vabi naslov v arheološki oddelek, Gorenjski muzej pa na zanimivo razstavo, ki bo na ogled še vse leto.