Vikend kulture v Besnici

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Kultura / sreda, 1. marec 2023 / 11:26  

Kulturno društvo (KD) Jožeta Paplerja Besnica je prejšnji teden povabilo na kulturno dogajanje, ki je trajalo od četrtka do sobote, poimenovali pa so ga Vikend kulture 2023.

Zgornja Besnica – Najprej je v sredo, 22. februarja, dopoldne otroke v športni dvorani Podružnične šole Besnica obiskal prevajalec, standup komik in nekdanji sovaščan Boštjan Gorenc - Pižama. Občinstvo – otroci od 1. do 5. razreda – so v njegovem nastopu uživali in tudi pogumno sodelovali. Pižama je nastop začel z eno svojih pravljic, nadaljeval z izmišljeno glede na ideje otrok, tretja pa je bila pravzaprav o rusici in grdinici, a v njegovi preobleki, povedana z njegovo noto.

Vikend kulture se je nadaljeval tudi naslednji dan, ko so proti večeru v gasilskem domu v Zgornji Besnici odprli razstavo domačega akademskega slikarja Franca Beštra. Uvod v odprtje se je začel z recitalom pesmi slovenskih pesnic in pesnikov v izvedbi članic in članov kulturnega društva ter ob podlagi znanih nežnih melodij, ki jih je iz citer tokrat izvabljala Tanja Šifrer. Razstava je bila na ogled še ob določenih urah v petek in soboto, pri recitalu na odprtju pa so sodelovale Mojca Obed, Simona Ostović, Mira Velkavrh, Mojca Trojar, Živa Slavec in Barbara Mesec Štular. Slednja je tudi vodja podružnične šole v Besnici in predsednica kulturnega društva, a tokrat, kot je povedala, je bila v vlogi predsednice.

Zanimalo nas je, kako so se nastopajoče odločile, katere pesmi bodo prebirale. Mesec Štularjeva je razložila: »Odločile smo se za slovenske še živeče avtorje. Mojca Trojar je izbrala dvajset, trideset knjig in potem smo se usedle, brskale in tako je vsaka našla dve, tri pesmi, ki so jo v tistem trenutku pritegnile.« Nadaljevala je, da je bil to tretji Vikend kulture v živo, v času epidemije pa je društvo sicer mirovalo, a vseeno so pripravili t. i. recital iz naslonjača, ga posneli in dali na ogled na splet, na platformo YouTube. »Franc Bešter pa je domačin, ki ustvarja že vrsto let, letos pa smo ga izzvali, ali bi imel samostojno razstavo v domačem kraju, da se nam predstavi s kakšnimi novimi deli, in je izziv z veseljem sprejel,« je še dodala.

Ideje črpa iz sveta sanj

Franc Bešter je na ogled postavil 19 del. Ob uradnem odprtju na večeru kulture je bil tudi prisoten, tako da smo veliko o njem in razstavljenih delih izvedeli neposredno od avtorja, skozi pogovor. Za uvod pa smo prisluhnili prebranim besedam, ki jih je o Beštru zapisal ddr. Damir Globočnik. Slednji pravi: »Akademski slikar Franc Bešter ustvarja predvsem v tehniki akril na platnu, večinoma v slogu nadrealizma. Ideje črpa iz sveta sanj, ukvarja se tudi s slikanjem pokrajine, predvsem pa ga privlačijo stari deli vasi in mest. V novejšem času se veliko posveča tudi ilustriranju pravljic in fantazijskih zgodb. Filozofijo, ki je osnova njegovih slik, kot pisatelj nakazuje v dveh izdanih knjigah, naslovljenih Nebeško kraljestvo in Potovanje zavesti. Raznovrstni prizori, s katerimi se srečujemo na slikah Franceta Beštra, slikarju nedvomno zagotavljajo posebno mesto med predstavniki domačega figuralnega slikarstva.«

Bešter je nadaljeval, da je zaradi boljšega razumevanja slike opremil z nekaj stavki, podpisi. Na slikah smo tako videli predmete iz vsakdanjega življenja, a po slikarjevih besedah: »Stvari so znane, a iz našega sveta postavljene v nenavadne odnose in kontekste. Stvari tudi lebdijo breztežnostno.« Tako smo videli čokolado, ribe, ptice, črke, gobe, ki se pri Beštru sploh rade pojavljajo. In kristale – tudi to je motiv, po katerem slikar rad posega. V nadaljevanju smo izvedeli še, da je slikal tudi že razne čipe, elektronska vezja. »Moderna tehnika, elektronika me navdihujeta. Tudi avtomobile sem že slikal. Rakete, mobitele …« je našteval. Nekaj novejših slik na to temo ima, vendar so redkejše, mu pa ostajajo še ideje za naprej.

Slika je upravičena, če v gledalcu sproži reakcijo

Ko so ga vprašali, ali vedno uporablja močne barve, je odgovoril, da se mu tu niti ne zdijo močne ter da je včasih ustvarjal v živahnejših barvah. Po njegovem mnenju pa je slika dobra, če je v njej čim več odtenkov in tonov v osnovi zelo malo glavnih barv. Poudaril je tudi, da idejo, preden jo skicira in prenese na platno, najprej do potankosti razvije v glavi. V sanjah ne vidi tistega, kar morda odsevajo slike. Zapomni si prizor, ki pa je spodbuda za navdih, idejo. Potem o tem razmišlja, predeluje zamisel in marsikaj mora vzeti iz našega sveta, da nazadnje ideja v glavi dozori. In ko čuti, da je zrela, jo prenese na platno. »To niso sanje kot take, sanje so neka spodbuda, ki daje neke nove ideje – v tem smislu.« Dokler ne pride do končne realizacije slike, je proces ustvarjanja precej kompleksen. »In vseh dejavnikov se verjetno niti ne zavedam, ker je vmes veliko iracionalnih, ki vplivajo na končni izdelek,« dodaja. Ravno tako nanj in na njegovo ustvarjalnost vpliva njegov kraj.

Franc Bešter se je ob koncu kulturnega večera strinjal tudi s trditvijo obiskovalca, da morajo slike v opazovalcu vzbuditi neko razmišljanje. »Slika je upravičena, če v gledalcu sproži reakcijo,« mu je pritrdil.