V dolini presežkov

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 6. marec 2023 / 16:13  

Razstava Naši nordijci, ki so jo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani pripravili ob bok svetovnemu prvenstvu v nordijskem smučanju v Planici, je na ogled vse do 2. aprila.

Kar 37 udeležencev olimpijskih iger ima Zgornjesavska dolina, od tega 25 nordijskih športnikov. Prvič so se udeležili zimske olimpijade leta 1928 v St. Moritzu brata Jožko in Janko Janša ter Peter Klofutar. Vsi nordijci olimpijci do zadnjih olimpijskih iger v Pekingu so predstavljeni na razstavi Naši nordijci v Slovenskem planinskem muzeju, kjer so zbrali še tiste Zgornjesavce, ki so bili tudi državni prvaki v teku na smučeh, skokih in kombinaciji. »Tekmovalci so iz vseh naših vasi, res pa so v nordijskih disciplinah prednjačili Mojstrančani in Ratečani,« je povedal vodja Slovenskega planinskega muzeja Matjaž Podlipnik, ki je razstavo pripravil v soavtorstvu z domačinom Jožetom Dovžanom. »Brez njegove pomoči te razstave ne bi bilo.«

Prve smuči pod Triglavom

Smuči so ljudje na območjih, prekritih s snegom, najprej uporabljali za delo in življenje, kasneje za tek na smučeh, skoke in alpsko smučanje. »Pri Robiču, po domače pri Lohnežu, v Kranjski Gori so imeli smuči, ki jih je izdeloval pasarski mojster. Streme, pleteno iz jermenov, je imelo letnico 1871. V Radovni sta leta 1896 Požrvov oča in Palkov Janez iz Mojstrane vodila na lov švedskega lovca. Imela sta krplje, lovec pa nekakšne deske, na katerih je lahko drsel, medtem ko sta si onadva počasi utirala pot. Le nekaj dni kasneje je Lenkov Miha izdelal prve smuči pod Triglavom,« je spomnil Podlipnik.

Prva skakalnica že 1927

Za prvo skakalnico leta 1927 na Boru v Mojstrani so zrasle še skakalnice v Trebežu v Kranjski Gori, na današnji slalomski ciljni strmini v Podkorenu, v Ratečah ob železniški progi in v Planici. »Če je pri nas zibelka nordijskega športa v Bohinju, kjer so se začeli prvi smučarskotekaški tečaji, prve tekme in tudi prva skakalnica je bila v Bohinju, pa lahko rečemo, da je bila mala, osnovna in srednja šola v Zgornjesavski dolini,« je poudaril Podlipnik. Spomnil je na državno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki so ga gostili v Mojstrani leta 1961 z veličastnim sprevodom, ki se, kot je prepričan, lahko kosa z nedavnim slovesnim odprtjem svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Kranjski Gori. Na razstavi so na ogled tudi tekmovalne smuči Franca Lakote, državnega prvaka v smučarskem teku na 18 kilometrov leta 1961.

Poseben kotiček je namenjen Janezu Poldi, legendi iz obdobja po drugi svetovni vojni. »Če Poldo postavimo v tedanji čas in prostor, mislim, da ga lahko primerjamo s Petrom Prevcem. Čeprav Polda mednarodno v skokih ni tako pogosto blestel, moramo upoštevati ekonomske razmere, pogoje za treniranje, kakršni so bili pri nas po drugi svetovni vojni. Po eni strani je bil Polda prvi Zgornjesavec, ki je preletel sto metrov, po drugi Bor Pavlovčič, ki ima aktualni rekord Zgornjesavske doline iz Planice iz leta 2021, ko je na smučarskih poletih (ki so od leta 1971 dalje samostojna disciplina) poletel kar 249,5 metra in mu namenjamo svoj kotiček. Oba sta Mojstrančana.«

Temelji za današnje dni

Zanimivo si je ogledati tehnike skokov skozi čas, različne predmete ... Vsaj z omembo se spominjajo še številnih drugih Zgornjesavcev. »Zdaj 93-letni Mato Krznarič iz Mojstrane je bil skakalec v mladosti, potem 60 let športni delavec v Planici. Pred dnevi mi je dejal, da ga na nordijsko svetovno prvenstvo sicer ne bo, ker iz Rateč do Planice ne zmore več peš, polete pa si bo še ogledal.«

Razstava povzema temelje, na katerih danes sloni še eno poglavje o dolini presežkov in prirediteljev FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju 2023. Tega bi bila danes zagotovo vesela tudi Minca Rabič - Hotelova, rojena leta 1904, ena od začetnic nordijskega smučanja pri nas in velika podpornica drugih nordijcev v Dolini.