Zgodbe žensk je predstavila Klara Raković. / Foto: Aleš Senožetnik

Izredne ženske družine Souvan

Roza, Helena in Nada Souvan so pripadale trem generacijam žensk, ki so vsaka v svojem času v razponu dobrega stoletja orale ledino na različnih področjih družbenega uveljavljanja svojega spola.

Ob dnevu žensk so v Arboretumu v Volčjem Potoku pripravili zanimivo predstavitev treh izjemnih, a žal danes malo znanih žensk družine Souvan, ki so vsaka v svojem obdobju v marsikaterem pogledu utirale pot na področju kulturnega, poslovnega in tudi družbenega uveljavljanja žensk.

V zgodbe Roze, Helene in Nade Souvan se je poglobila Klara Raković iz Arboretuma Volčji Potok, ki je na dobro obiskanem predavanju zbranim tudi predstavila vse tri ženske in orisala širši družbeni kontekst, v katerem so živele in delovale. Kot je namreč povedala Klara Raković, se še posebno današnje mlajše generacije marsikdaj ne zavedajo položaja, v katerem so živele ženske v preteklosti. »Šele ko poznamo njihov položaj v kontekstu zgodovine, lahko spoznamo in cenimo njihove dosežke in cenimo, kako izjemne osebe so bile,« je uvodoma povedala o predstavnicah vseh treh generacij Souvanovih žensk.

Ena prvih igralk

Roza se je rodila leta 1848, v času precejšnjih sprememb, ki jih je prinesla marčna revolucija. Njen oče Anton Fröhlich je bil trgovec in posestnik, kasnejši lastnik hotela Pri zlatem levu. Že zelo zgodaj se je začela ukvarjati z igranjem in danes velja za eno prvih igralk v slovenskih čitalnicah v obdobju t. i. čitalniškega gibanja, ki ga je zaznamovalo kulturno, politično in narodno prebujenje. Med drugim je igrala tudi Bogomilo v Krstu pri Savici, kritike v časopisju tistega časa pa so ji bile naklonjene in so o njej govorile kot o »krasni zvezdici«.

Pri 19 letih se je poročila s Ferdinandom Souvanom, ki je nedolgo po poroki kupil posest z gradom v Volčjem Potoku in ga popolnoma prenovil. Kot je povedala Klara Raković, o Rozi Souvan danes ni veliko znanega. Da je bila napredna in za svoje čase tudi samosvoja ženska, pa kaže dejstvo, da se je od moža ločila in odšla na Dunaj, kjer je živela do svoje smrti, ko jo je leta 1919 povozil tramvaj.

Prevzela vlogo gospodarice posestva

Druga ženska, ki je zaznamovala rodbino Souvan, je Helena, žena Leona Souvana, snovalca parka v Volčjem Potoku. V času prve svetovne vojne, ob vojaškem vpoklicu moža Leona, je prevzela vodenje trgovskega podjetja, vodila tudi kmetijsko posestvo in se uspešno ukvarjala z živinorejo. Na posestvu je uvedla montafonsko govedo, ki je dajalo več mleka in mesa, ter združila več trgovin v eno, kar je zmanjšalo izdatke in kljub vojnim časom povečalo prihodke družini. Njeno življenje in stiske vojnega časa je zbranim približal kratek film, ki prikazuje njeno pisanje možu na fronto in odstira vsakdan in stiske vojnega časa.

Leta 1936, pri 53 letih, je storila samomor. Kot strastno lovko pa so jo pokopali z lovskim pogrebom.

Plavalna prvakinja in kostumografka

Najmlajša izmed treh znamenitih žensk je bila Nada, ki se je poročila z Leonom Ferdinandom, sinom Leona in Helene Souvan. Rojena je bila leta 1914 kot Nada Lampret, ki je prve uspehe požela kot plavalka. Pred dobrimi stotimi leti je bilo plavanje še v povojih, predvsem za ženske pa je veljalo za ne­spodobno. Ko je bilo Nadi pet let, so v Ljubljani ustanovili prvo plavalno sekcijo, nekaj let pozneje pa zgradili tudi prvi bazen.

V času pred drugo svetovno vojno pa je Nada Souvan veljala za eno najboljših plavalk in je bila v tridesetih letih tudi večkratna državna prvakinja.

Kasneje se je začela ukvarjati z modo. Sprva je modne ilustracije in prispevke o modi objavljala v revijah Žena in Praktična gospodinja. Nato pa je kot kostumografinja sodelovala tudi pri desetinah gledaliških predstav in filmov, med njimi leta 1953 pri filmu Jara gospoda Bojana Stupice in nekaj let kasneje tudi znamenitem Plesu v dežju Boštjana Hladnika.

Kot dobro, a odločno žensko in mamo jo je približala njena hči Nina – skozi pismo, ki ga je napisala za to priložnosti in ga je na prireditvi prebrala Nadina nečakinja Barbra Atlanty, ena od treh predstavnikov družine, ki so se udeležili dogodka.

V Galeriji Janeza Boljke, kjer je potekala prireditev, so ob tem odprli tudi priložnostno razstavo, posvečeno vsem trem ženskam, ki tako dopolnjuje stalno razstavo, posvečeno rodbini, ki je osnovala danes tako priljubljeni park Arboretum.

V Arboretumu sicer že več let obujajo bogato zapuščino družine Souvan. »Ko sem v začetku 90. let prišel v Arboretum, me je presenetilo, da o Souvanovem parku nihče ne ve nič povedati, in tako sem postopoma začel zbirati gradivo in sčasoma se ga je nabralo toliko, da smo osnovali tudi stalno razstavo, ki govori o njihovem življenju in delu,« nam je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma, ki pravi, da tudi v prihodnje o pomembnih osebnostih rodbine pripravljajo marsikaj zanimivega. »V prihodnje bomo nekaj dogodkov posvetili Heleni Souvan, o kateri smo našli nov vir gradiva, ki ga želimo predstaviti širši javnosti, kot tudi preostanek družine, ki je bila v marsičem izjemna,« nam je še povedal Mastnak.

Oddajte svoj komentar

Kranj 9°

oblačno
vlažnost: 68 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

4/9

torek

-1/16

sreda

0/18

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Šenčur, Preddvor, 19. marec 2024

Umovadba, muzicirajmo skupaj, tombola

IZLETI / Cerklje, 19. marec 2024

Planinski izlet DU Cerklje

PRIREDITVE / Begunje, 20. marec 2024

Vaje za ohranjanje gibalne sposobnosti

IZLETI / Kranj, 21. marec 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 23. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

IZLETI / Kranj, 5. april 2024

Na ogled Primorske

 

 
 

 

 
 
 

Že zdaj učenje materinščine / 13:19, 17. marec

Delo, 14, 3. : "Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo ra...

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...