Prepoved prodaje vozil z motorji na notranje zgorevanje vnaša negotovost

Besedilo: M. P.
Kategorija: Avtomobilizem / torek, 14. marec 2023 / 17:15  

Evropski parlament je vse bliže uredbi, po kateri bomo po letu 2035 v Evropi proizvajali samo še brezemisijske avtomobile na električni pogon. Potemtakem tudi hibridi dolgoročno niso primerni, saj se, kot pojasnjujejo, večinoma še vedno vozijo na klasični pogon.

Končno odločitev o tej uredbi so v Bruslju napovedovali že za 7. marec 2023, vendar so jo odložili, ker je vse več članic EU in avtomobilskih proizvajalcev proti njej. Evropa leta 2035 na »čisto elektriko« še ne bo pripravljena. Ob tem se pojavlja ogromno vprašanj, povezanih s še vedno nizkim deležem električnih vozil danes, polnilno infrastrukturo, proizvodnjo in reciklažo baterij in ne nazadnje z vprašanjem, kaj se bo zgodilo z okoli šeststo tisoč zaposlenimi v avtomobilski industriji.

Za izdelavo baterij so po­trebe surovine, ki so večinoma pod nadzorom Kitajske, prav tako ima Kitajska večino svetovne zmogljivosti tudi pri recikliranju litij-ionskih baterij. Kitajska že danes naskakuje evropski trg z razmeroma poceni in električnimi vozili, zato se proizvajalci bojijo, da bo uredba Evropo pahnila v zelo nekonkurenčen položaj. Mnogi menijo, da s tem na stežaj odpiramo vrata kitajski tehnologiji in njihovim električnim vozilom.

Proti sprejetju take uredbe so zlasti v Italiji, Poljski in na Madžarskem. Tudi Nemčija ni enotna, vsi pa menijo, da elektrika ni edini ekološki vir pogonske energije, ampak so tu še sintetična goriva, vodik ... Slovenski evroposlanci bi, po navedbah časnika Finance, predlog podprli, saj bo prepoved prodaje novih vozil z motorji na notranje zgorevanje pomembno prispevala k zmanjševanju onesnaževanja zraka iz prometa in razvoju do okolja prijaznejših vozil.

Proizvodnja električnih vozil je dražja, posledično tudi njihova končna cena. Razlike v proizvodnih stroških med električnimi avtomobili in tistimi z motorjem z notranjim zgorevanjem so čedalje večje zaradi čedalje dražjih surovin, kar dodatno upočasnjuje prehod na elektromobilnost.

AMZS pogreša vladni načrt

Oglasili so se številni evropski avto klubi, tudi AMZS, ki v sporočilu za javnost poziva slovensko vlado, naj država pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z EU upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod. Rešitev prehoda v bolj trajnostno mobilnost pri nas ni tako enostavna, da bi jo bilo mogoče doseči že zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih, stroškov zelenega prehoda pa nikakor ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil. Vsekakor pa je naloga nacionalnih institucij tudi skrb za zagotavljanje pravice do trajnostne mobilnosti za vse državljanke in držav­ljane.

AMZS v izjavi ocenjuje, da Slovenija zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema oziroma preskrbe z električno energijo (kamor štejemo tudi polnilno infrastrukturo) ter geografskih in demografskih posebnosti ni pripravljena na tako silovit razmah električne mobilnosti. Ob tem ne gre prezreti, da večino prodanih novih avtomobilov na slovenskem trgu še vedno poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. Kljub vsem finančnim spodbudam, marketinškim in drugim naporom industrije in države je bilo leta 2022 prodanih le 2293 električnih avtov, kar pomeni komaj petodstotni tržni delež med novimi prodanimi avtomobili. To vsekakor ni delež, ki bi v naslednjih dvanajstih letih obetal dvig na sto odstotkov.

Razloge za tako majhen delež električnih avtomobilov je treba med drugim iskati tudi v ceni, saj je električni avto v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje izgorevanje pri nas izrazito dražji. Ob upoštevanju vseh naših mobilnostnih navad na eni strani ter gospodarsko-ekonomske moči na drugi obstaja utemeljena bojazen, da bosta do leta 2035, pa tudi po njem, rasla prodaja in uvoz rabljenih avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje iz razvitejših držav EU, kar bo naš vozni park na dolgi rok samo še bolj postaralo. To pa je seveda odmik tako od okoljskih ciljev kot tudi ciljev na področju prometne varnosti.