Ta fotografija gorečih naftnih polj in uničenih iraških tankov, posneta 1. marca 1991 v Kuvajtu, ponazarja tako okoljsko kot družbeno pregrevanje. / Foto: Wikipedija

Družbeno pregrevanje

Kar naprej govorimo o segrevanju planeta in podnebnih spremembah. Premalo pa se zavedamo vzporednega družbenega pregrevanja. Nenehni tehnološki in družbeni razvoj poteka tako intenzivno, da nas tudi to že ogroža …

Ohranjati raznolikost

Za kaj gre? Za cel spekter družbenega dogajanja: od vse intenzivnejšega izkoriščanja naravnih virov do vse hitrejše produkcije spletnih vsebin na eni strani spektra do rasti svetovne trgovine in vse večjih količin zavrženih produktov na drugi strani. Norveški antropolog Thomas Hylland Eriksen temu naglemu pospeševanju človeških dejavnosti pravi »družbeno pregrevanje« in opozarja, da je težava v tem, ker nimamo ustreznega termostata, ki bi nevarne trende lahko zavrl. »Gre za koncept, ki sem ga razvil pred desetimi leti in ki ga še naprej razvijam. Včasih sem se več ukvarjal z drugimi temami, navsezadnje se antropologiji posvečam že 40 let. Sprva so me zanimali etnični odnosi, identitetne politike in nacionalizmi. To so bile velike teme v 80. in 90. letih 20. stoletja, navsezadnje tudi zaradi razpada Jugoslavije, ko je sledil ponovni vzpon nacionalizmov v Evropi v oblikah, ki jih pred tem dolgo nismo videli. Tem temam sem se posvečal tudi med terenskim delom na otokih v Indijskem oceanu. Nedvomno se je fokus mojih raziskav nekoliko spremenil. Toda v principu so me vedno zanimali lokalni pogledi na globalizacijo in lokalni odzivi nanjo. Kako se ljudje spoprijemamo z življenjem v sodobnem svetu. Lahko bi rekli, da sem antropolog primerjalne modernosti. Raziskujem sodobnost, a primerjam kraje, kot je denimo Mavricij, z drugimi skupnostmi v Indijskem oceanu, denimo na Sejšelih ali na Madagaskarju. Zanimajo me sodobni pojavi in kako se ljudje odzivajo nanje. Nedvomno se je v načinih, kako ljudje razmišljamo o svetu, v zadnjem desetletju zgodil pomemben premik. Včasih to poimenujemo antropocen, doba človeka, doba, v kateri ljudje preoblikujemo planet. To v pretežni meri ne pomeni dobrih novic. Izgubljamo namreč na številnih frontah. Včasih je bilo sijajno živeti v modernem svetu. Imeli smo napredek in razvoj, boljše zdravje, boljšo hrano. Lahko si potoval, imel vse več denarja, vse več si lahko trošil in tako naprej in naprej. Potem se nam je nenadoma posvetilo, da to dolgoročno ne pomeni nič dobrega za planet. Da pravzaprav ni dobro niti za nas. To pa je prispevalo k preobratu, tranziciji v mišljenju, sam to pojmujem kot razvoj, naravovarstvene teme so prišle v ospredje, pa tudi raznovrstnost, raznolikost v najširšem pomenu besede. Zdaj se ogromno posvečam tako biološki kot kulturni raznolikosti in trdim, da je obeh zaradi globalizacije in modernizacije vse manj. Globalizacija in modernizacija namreč vse sploščita. Vsi smo kot Starbucks, vsi smo kot drevesa na plantaži. Medtem ko bogatimo, smo vse revnejši. Korporacije preprosto zaslužijo več, če lahko denimo proizvajajo le eno vrsto krompirja, a s tem svet izgublja alternative in postaja vse revnejši, ker prevladuje le ena vrsta krompirja. Enako je z jeziki. Če bodo vsi govorili samo angleško, kaj se bo zgodilo z vsemi unikatnimi načini, kako opisati svet, ki jih lahko najdete samo v slovenski poeziji ali v norveških romanih? Zato se moramo boriti in si z vsemi silami prizadevati, da ohranimo vso to raznolikost. Tudi zaradi prihodnosti celotnega planeta.« (Vir: intervju Nine Slaček s T. H. Eriksenom na MMC RTV SLO)

O prednosti antropologov

Preberimo še nekaj spoznanj norveškega antropologa. O dobri strani pandemije: »V pandemiji smo se naučili, da so ljudem pravzaprav najpomembnejši odnosi z drugimi. Biti z drugimi pa je zastonj, ogljično nevtralno in prijazno do okolja. Če se s politiki pogovarjate pozno zvečer, ob kozarcu konjaka, se bodo strinjali. Naslednji dan pa se vedejo, kot da se ni nič zgodilo. Ker so odvisni od sistema, ki jih ima tako močno v oblasti. Prav zato je treba znati pogledati skozi sistem, onkraj sistema in se lotiti zadeve drugače.« O prednosti antropologov: »Antropologi že od nekdaj raziskujemo raznolikost človeštva, zato smo v še posebej privilegiranem položaju, da pokažemo, da alternative v svetu dejansko obstajajo.« Na primer: »Kreolska miselnost ne pozna puritanizma. Zelo so odprti za mešanje in vplive od vsepovsod. To se mi obenem zdi tudi najbolj izvedljiva rešitev za težave diverzitete. Kajti k čistosti se ni mogoče vrniti, to je fašizem. Prav tako pa ne more biti napredka v smeri večje uniformnosti, s tem bi vsi zgolj izgubili svojo individualnost.«

Rešitev je »trajnostno«

Podnebnega pregrevanja ne bomo mogli ustaviti, lahko pa bi ga zmanjšali. Družbenega pregrevanja pa ustaviti ne smemo, a morali bi ga urejati »trajnostno«. In kaj to pomeni?

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

oblačno
vlažnost: 95 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

4/9

torek

-1/16

sreda

0/19

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Šenčur, Preddvor, 19. marec 2024

Umovadba, muzicirajmo skupaj, tombola

IZLETI / Cerklje, 19. marec 2024

Planinski izlet DU Cerklje

PRIREDITVE / Begunje, 20. marec 2024

Vaje za ohranjanje gibalne sposobnosti

IZLETI / Kranj, 21. marec 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 23. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

IZLETI / Kranj, 5. april 2024

Na ogled Primorske

 

 
 

 

 
 
 

Že zdaj učenje materinščine / 13:19, 17. marec

Delo, 14, 3. : "Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo ra...

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...