Sem za atraktivne, vendar varne proge

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 13. april 2023 / 18:14  

Dolgoletni trener alpskega smučanja z slovenskimi in mednarodnimi izkušnjami Jani Hladnik iz Tržiča je od lanskega julija direktor za slalom, veleslalom in paralelni veleslalom v moškem delu svetovnega pokala v alpskem smučanju pri Mednarodni smučarski zvezi FIS. To je eden od najvišjih položajev Slovencev v tej organizaciji.

Pravkar končana sezona v alpskem smučanju je bila za vas drugačna. Niste je doživljali kot trener, ampak kot človek, ki je pri FIS odločal o usodi moških tekem v tehničnih disciplinah.

Več kot trideset let sem bil trener v alpskem smučanju. Najprej v Tržiču, potem pa pri Smučarski zvezi Slovenije, na Finskem in zadnjih deset let v Rusiji. Že kot trener se veliko ukvarjaš s pripravo prog, ki morajo biti takšne, da je smučar pripravljen na izzive, ki ga čakajo na tekmi. Ko sem sprejel to funkcijo, ki je zame velik izziv in jo opravljam z veseljem, sem se odločil, da bom vztrajal pri pripravi težkih in ledenih prog, saj na njih tekmujejo najboljši smučarji na svetu.

Vas je kdaj zamikalo, da bi se vrnili med trenerje?

Za sedaj lahko rečem, da je delo, ki ga opravljam, zame izziv in me veseli. Seveda je odgovorno. V moji pristojnosti je odločanje o kakovosti priprave proge, o primerni urejenosti startnega mesta, zagotovitev varnosti na progi in ob njej do cilja in za postavitev televizijskih kamer, pri čemer sodelujem z režiserji in organizatorji prenosov.

Kaj pa tekmovalci, še posebej najboljši? Pogosto so kritični, posebej takrat, ko jim ne gre.

Imajo svoja mnenja, vendar jim ne pustim vplivati na moje odločitve. Me že poznajo, da sem »trmast Tržičan«. Za nekoga je proga preveč ledena, za drugega postavitev prehitra in bi rajši bolj zavite proge. Vsak gleda na svoje koristi, meni pa je najvažnejša, da je tekma varna in da uspe. Dober smučar mora biti vrhunski v vseh razmerah.

Vaše delo je naporno. Še posebej, če so zaradi vremenskih razmer težave pri pripravi proge.

Delo je kar naporno. Predvsem je pomembno sodelovanje z organizatorji tekem kot na primer v Kranjski Gori ali v Kitzbühelu. Z njimi sem bil že mesec pred tekmo v stikih in sem jim predlagal, kaj bi kazalo storiti za utrditev proge. Zelo pomembno je, da organizator progo dvakrat ali trikrat krepko zalije z vodo in jo s tem utrdi, zadnji teden pa skupaj naredimo piko na i. Če organizator tega ne stori, imamo zadnji hip probleme, ki jih je težko premagati. Pripravljamo se že na prihodnjo sezono. Obiskali bomo nekatera prizorišča tekem svetovnega pokala in svetovnih prvenstev, avgusta pa se bodo že začele priprave na tekme.

Kakšna mora biti po vašem mnenju proga za tekmo svetovnega pokala?

Takšna, kot so bile v Alta Badii, v Kranjski Gori in v Courchevelu. Na njih so strmine, ravnine, prehodi in deli, viseči levo ali desno. Proga mora biti trda, vzdržljiva, da lahko fantje smučajo na limitu in dokažejo, da so najboljši res najboljši.

Vi ste v ožjem krogu tehnične ekipe FIS za alpsko smučanje in deskanje na snegu. V kolikšni meri je realna nevarnost, da Slovenija izgubi tekme svetovnega pokala, ker prihajajo ponudbe bogatejših krajev?

Realno smo ogroženi, vendar upam, govorim za moški del pokala, da ima Kranjska Gora še nekaj let zagotovljeno mesto. Slišal sem, da ima Savdska Arabija nore načrte za veliki smučarski center in da bi tam lahko organizirali tekmo svetovnega pokala. Na vrata trka Libanon. Kitajci so izrazili željo, da bi imeli po nekajletnem premoru po olimpijskih igrah tudi tekmo svetovnega pokala. Vsa morebitna nova prizorišča bodo za nas dodatno delo, ker sami nimajo izkušenih ekip za organizacijo tekem.

Kakšna je prihodnost alpskega smučanja? Kje so meje hitrosti, drznosti, rastoče nevarnosti?

Ne strinjam se s trditvijo, da so proge bolj nevarne. Ko poleti obiskujemo kraje s tekmami svetovnega pokala, smo pozorni, da so proge zanimive, razgibane in atraktivne, ne pa nevarne. Glede na to, kako močni in pripravljeni so fantje in kakšen material imajo, je veliko boljše in varnejše, da je proga ledena in hitra, kot da je mehka. Na težki in trdi progi tudi smučar s startno številko nad 30 lahko doseže dober rezultat. Letos se je večkrat zgodilo, da so prišli med top 30 smučarji z visokimi startnimi številkami. Skratka, moj cilj je vsakemu tekmovalcu dati možnost za dober rezultat, in ne samo tistim spredaj.

Gotovo spremljate uspehe ali neuspehe nekdaj cvetočega slovenskega alpskega smučanja. Ali nam zmanjkuje sape?

Mislim, da je položaj pri fantih težji kot pri dekletih. Med dekleti je nekaj mladih, ki bi lahko v prihodnosti krojile vrh svetovnega pokala. Pri fantih je tudi zaradi hude konkurence preboj težji. Ker se je Smučarska zveza Slovenije odločila nameniti večjo pozornost mladim, bomo lahko čez tri ali štiri leta želi sadove. Res pa je tudi, da je bila včasih baza mladih širša, bilo pa je tudi manj športov. V mojem otroštvu je bilo alpsko smučanje med vodilnimi športi.

Zelo malo ste doma. Morda sedaj nekoliko več kot prej, ko ste bili trener. Kako sprejemajo vašo pogosto odsotnost soproga in sinova?

Na prvo mesto postavljam družino. Če soglašajo s tem, kar delam, in je doma vse v redu, potem grem na sneg sproščeno in uživam v svojem delu. Ko pa mi bodo doma rekli, da jim je tega dovolj, bom odnehal. Sedaj lahko uživam v delu in se učim, saj hočem biti čim boljši.