Ali obstaja več železniških tras?

Kategorija: Pisma bralcev / sreda, 3. maj 2023 / 14:39  

V preteklih dveh tednih je bilo v medijih zaslediti kar nekaj objav v zvezi s spremembo državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja, predvsem tudi glede predvidenih rešitev, ki se nanašajo na kraj Orehek pri Kranju. Nekatere od objav so bile tudi delno netočne, zaradi česar Civilna iniciativa proti rušenju vasi Orehek in šolske lipe želi podati svoje videnje pereče problematike.

Ministrstvo za infrastrukturo kot pobudnik in investitor je v januarju 2016 podalo pobudo za sprejem spremembe državnega prostorskega načrta za nadgradnjo omenjene železniške proge. Da s tem v zvezi že od leta 2016 potekajo aktivnosti, v katere je aktivno vključena tudi Mestna občina Kranj, lokalnega prebivalstva, ki ga navedena sprememba neposredno zadeva, vse do prvega aprila 2023 ni nihče obvestil. Takrat je načrt predvidene nove trase, ki naj bi potekala po sredini vasi Orehek pri Kranju in bi vas presekala na pol, na FB-profilu objavil kranjski podžupan Janez Černe, pri čemer je pojasnil, da bo predvidena trasa krajanom predstavljena v mesecu aprilu. Prelagana trasa poteka čez igrišče Osnovne šole Orehek (pri čemer bi podrli zaščitni znak kraja, to je stoletno lipo) ter dalje skozi strnjen stanovanjski del naselja Orehek, kjer bi bilo treba porušiti več deset hiš, kmetijska gospodarska poslopja in uničiti cestno ter komunalno infrastrukturo kraja (plin, voda, kanalizacija, elektrika, optično omrežje). Sekala bi torej obstoječo občinsko cesto in edino šolsko pot, po kateri dnevno v osnovno šolo dostopa okoli šeststo učencev. Objava podžupana je več kot očitno temeljila na dokumentu Dopolnitev smernic MO Kranj za DPN za nadgradnjo železniške proge Ljubljana– Kranj/Naklo z dne 20. 3. 2023, v katerem MO Kranj prav za predvideno (eno in edino) traso med drugim navaja, da bo zaradi predvidenega rušenja na predlagani novi trasi potrebna širitev stavbnih zemljišč za potrebe gradnje nadomestnih objektov ter da je že našla štiri ustrezne rešitve za nadomestna zemljišča (priloga Dopolnitev smernic z dne 20. 3. 2023). Iz dopolnitve smernic tako povsem jasno izhaja, da MO Kranj ni razpolagala z več predstavljenimi rešitvami tras, temveč eno samo traso, na katero je tudi podajala pripombe. S to edino traso, predvidenimi rušitvami in možnimi nadomestnimi zemljišči je tudi seznanila predsednika KS Anžeta Tršana.

V petek, 7. 4. 2023, je nato 123 oseb, lastnikov zemljišč, ki jih načrti idejne zasnove zadevajo, prejelo vabilo Mestne občine Kranj na predstavitev načrtovanih posegov na območju Orehka, in sicer za 12. 4. 2023. Glede na velikonočne praznike so imeli tako občani na voljo zgolj en (1) delovni dan za vsebinsko pripravo na obravnavo predstavitve načrtovanega posega. Kljub temu se je po aktivnem posredovanju Civilne iniciative in njenem obveščanju javnosti predstavitve udeležilo več kot 350 ljudi. Krajani so pokazali veliko enotnost in povezanost. Omenjeno ravnanje predstavnikov oblasti, ki je posebno tudi v prostorskih zadevah zavezana načelu transparentnosti in sodelovanja javnosti, zagotovo ne vzbuja potrebnega zaupanja. Čeprav je bilo še v petek, 7. 4. 2023, na sestanku, ki ga je imela ministrica Alenka Bratušek s predstavniki Civilne iniciative in KS Orehek - Drulovka, navedeno, da je v pripravi pet variantnih tras ter da je za posodobitev prog predvidenih skoraj 600 milijonov evrov, je bilo na predstaviti, ki naj bi po zatrjevanju župana MO Kranj Matjaža Rakovca služila odpravi dezinformacij, rečeno, da projekta ne financira EU, predstavljene pa so bile le tri možne trase. Pri tem je bilo hitro jasno, da ena od variant – nadgradnja obstoječe trase – na tem odseku ne pride v poštev zaradi prevelikega ovinka, ki ne omogoča hitrosti 160 km/h. Podrobnejši načrt je bil tudi sicer izdelan zgolj za eno traso (torej to, ki seka vas na pol), za preostali dve niso bili predstavljeni nobeni konkretni podatki, še manj načrti, temveč zgolj skice brez dodatne tehnične utemeljitve. Ob dejstvu, da aktivnosti v zvezi s tem potekajo že od leta 2016 in da je MO Kranj pripombe podala zgolj na eno traso, za katero je tudi izdelan podroben načrt, je bilo zagotavljanje predstavnikov MO Kranj, Ministrstva za infrastrukturo ter Direkcije RS za infrastrukturo, da trasa še ni izbrana in da bodo podrobnejši načrti za drugi dve trasi izdelani v pičlih nekaj mesecih, razumljivo povsem neprepričljivo. Predvsem pa je zaupanje krajanov v iskrenost predstavnikov oblasti porušilo dejstvo, da na konkretna vprašanja niso dobili konkretnih odgovorov, ter tudi reakcije na nekatera zastavljena vprašanja. Na vprašanje, katere izvedene strokovne analize upravičujejo (podzemno) postajališče na Orehku, se je predstavnik DRSI odzval z odgovorom, da če postajališča krajani ne želijo, ga pač ne bodo dobili. Nekako kot na tržnici, kar je prav tako dokaj skrb vzbujajoče. Dogodek je nato, čeprav je bilo vprašanj še veliko, precej na silo prekinil župan Matjaž Rakovec, ki je tudi sicer nekorektno očital predsedniku KS Anžetu Tršanu, da je namenoma krajanom predstavil, da gre zgolj za eno traso, ki je že izbrana, čeprav naj bi mu bile na sestanku na občini predstavljene tri, kar pa nikakor ne drži. Vsekakor bi krajani od svojega župana utemeljeno pričakovali ustrezno informiranje in podporo, še posebno ob dejstvu, da je večkrat v javnosti poudarjal, kako se občina trudi, da bi bile posledice za Orehek čim manjše. Vendar pa se glede na dosedanjo netransparentnost delovanja občine generalno izkazuje, da žal ni tako, in upamo, da se bo v prihodnosti to spremenilo. Ker ni bilo jasnega stališča MOK o podpori krajanov in tudi ne ustrezne strokovne predstavitve preostalih tras, tako tudi po opravljeni predstavitvi obstaja upravičena bojazen, da sta preostali dve trasi zgolj formalizem.

Gradbišče trase, za katero (edino) je bil izdelan podrobnejši načrt, bi potekalo čez šolsko dvorišče (glede na potek trase bi bila gradbiščna ograja praktično ob steni šolske stavbe!) in skozi strnjeno vaško oziroma primestno naselje, glede na velikost projekta bi gradnja trajala vrsto let, postavili bi betonarno, asfaltno bazo, eventualno naselje za tuje delavce, prebivalci Orehka in Drulovke (vključno s šolarji iz vseh vasi desnega brega Save, ki obiskujejo OŠ Orehek) bi se tako vrsto let dušili v prahu, ropotu in tresljajih. Za boljše razumevanje posega: ocenjena količina odvzetega materiala je cca. 500.000 kubičnih metrov, kar je za cca. 40.000 tovornjakov z nosilnostjo 20 ton. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da tla sestavlja trd konglomerat, kar predpostavlja obsežno miniranje in težko delovno mehanizacijo v neposredni bližini preostalih domov in šole. Ob predvidenih gradbenih posegih je tako upravičeno pričakovati veliko škodo na objektih v neposredni bližini gradbišča (vključno z osnovno šolo) in v vplivnem območju. Veliko družin bi izgubilo svoje domove. Pri tem pa se neizbežno zastavlja tudi vprašanje, kje je strategija razvoja železnic in kakšna je komunikacija med državo in občinami, saj je bilo na predlagani trasi v zadnjih nekaj letih izdanih več gradbenih dovoljenj za nove hiše, ki stojijo na predvideni trasi ali v njeni neposredni bližini in bi bile direktno ali indirektno prizadete.

V razvitem svetu železnice gradijo zunaj naselij. Trasi, ki je predvidena sredi stanovanjskega naselja in ob osnovni šoli in ki bi tako naselje kot normalne šolske dejavnosti za nekaj let povsem ohromila, odločno nasprotujemo, saj pomeni grob in povsem nesorazmeren poseg v okolje in kvaliteto življenja tukajšnjih prebivalcev.

Ob navedenem velja poudariti, da se Civilna iniciativa vsekakor zaveda pomembnosti razvoja železniškega prometa in ga kot takega tudi podpira. Z namenom ohranitve zdravja in premoženja ljudi ter obstoječega mirnega primestnega okolja pa se zavzema za takšno nadgradnjo ali spremembo trase, ki bo za prebivalce neinvazivna in bo imela ustrezno strokovno in pravno podlago v skladu z veljavnimi zakoni in zastavljenimi strategijami.

Civilna iniciativa meni, da morajo biti projekti tako velikega obsega ustrezno strokovno utemeljeni in da mora država upoštevati priporočila in mnenja lokalnega prebivalstva, še posebno če želimo iti v smeri trajnostnega razvoja, ki temelji na okolju in je prijazen do človeka. Eventualna sredstva EU tako ne smejo postati povod za hitre in nepremišljene projekte, ki na koncu ustvarijo več trajne materialne in psihične škode kot dodane vrednosti – in takih primerov je veliko.

Luka Bertoncelj,

predsednik Civilne
iniciative proti
rušenju vasi Orehek
in šolske lipe