Poglejmo še v Mjanmar

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 3. junij 2023 / 11:37  

To veliko državo v jugovzhodni Aziji imamo nekateri še vedno v spominu po imenu Burma, od 1989 se imenuje Mjanmar. Zanjo je značilno tudi to, da je večji del svoje novejše zgodovine pod trdo vojaško oblastjo …

Brutalna vojaška diktatura

O aktualnem stanju v tej državi nam ve nekaj verodostojnega povedati mjanmarska pisateljica, zdravnica in aktivistka Ma Thido, ki je tudi predsednica Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN-u. Kot taka je sredi maja prišla na Bled, na mednarodno srečanje pisateljev PEN. Kakšne so torej razmere v njeni državi? »Kar zadeva svobodo govora in izražanja, so zdajšnje razmere precej slabe. Od vojaškega prevrata leta 2021 je vojaška hunta uvedla nove, precej represivne zakone, posebej na področju digitalne varnosti in telekomunikacij, poleg tega so prilagodili zakon o obrekovanju, tako da so razmere težje ne samo za novinarje in pisatelje, ampak tudi za druge ljudi. Nedavno, na primer, aprila letos, je novinar in urednik samo spremenil svojo fotografijo na družbenem omrežju tako, da jo je obarval črno – sredi države se je namreč zgodil letalski napad, vojska je napadla civilno četrt v vasi in umrlo je več kot 165 ljudi, od tega 30 otrok, in to majhnih otrok, ki so hodili v vrtec. Sam prihaja s tega področja in s fotografijo je izkazal žalovanje za umrlimi, vendar so ga že naslednjega dne aretirali. To je seveda podlo, v njihovem jeziku pa gre za obrekovanje. Lahko si predstavljate, da je to samo eden od številnih primerov, ki se dogajajo v državi. Nekatere ljudi so aretirali samo zato, ker so kaj všečkali. Celo vozače na poti v šolo ali službo lahko vojaki ustavijo, preverijo njihove prenosnike, in če najdejo na njih fotografije ljudi s tremi dvignjenimi prsti, kar je znak upora, ali samo besedila, v katerih npr. izražajo svoje obžalovanje vojaškega udara, jih aretirajo. Lahko si torej predstavljate, da se dogaja skrajna oblika državnega nadzora.« Kakšni pa so izgledi za prihodnost, se demokracija lahko povrne? »Če bodo vojska in njeni vodje ostali na oblasti, ne bo nobene demokratizacije, nobene svobode, ničesar. Edina rešitev je odstranitev trenutnega vodje vojaškega udara in same vojske. Kajti način, kako vojaki in častniki obravnavajo ljudi, je zelo slab. Po vojaškem udaru se je zgodilo že več kot 66 pokolov – ne gre samo za letalske napade, ampak tudi za požige celih vasi z živimi ljudmi vred. To počnejo ves čas, brez kakršnih koli posledic. Tako da če si čisto običajen človek v Mjanmaru, veliko tvegaš: lahko te živega sežgejo, lahko umreš v letalskem napadu. Dodala bi še nekaj. Nedavno je močan ciklon prizadel zahodni del Mjanmara. Tik pred tem sta bila dva letalska napada na različnih koncih na tem področju in zgodilo se je, kot omenjeno, vasi so bile požgane, ljudje so zgoreli pri živem telesu. Namesto da bi vojska poskrbela za svoje ljudi ob naravnih nesrečah, počne prav nasprotno. In preden so vojaki požgali vasi, so jim vzeli vso lastnino, dragocenosti, pa tudi živali. Potem so zvezali ljudi za roke in jih zažgali. V nekaterih primerih so, potem ko so ljudi ubili, njihova trupla razsekali na kose, te pa raztrosili naokrog – da bi se jih ljudje bali in da bi jih bilo strah pridružiti se revoluciji. Ampak ti ljudje so izgubili vse, ničesar več ne morejo izgubiti, zato se pridružujejo revoluciji – to je vse, kar lahko naredijo. Zaradi bridkosti, besa, žalosti se preprosto uprejo. To počnejo kar naprej.«

Bistvo demokracije

Zakaj je vrnitev demokracije v Mjanmar tako pomembna? »Mislim, da je v naravi človeka, v njegovem nagonu, da je srečen, če je svoboden in spoštovan. Tako lahko preprosto sprejmemo demokracijo. Pri demokraciji gre predvsem za svobodo in spoštovanje. Seveda se lahko zdi, da gre za vladavino večine, vendar v demokraciji tudi spoštujemo manjšine, lahko se tudi zdi, da je v demokraciji svoboda vse, vendar moramo spoštovati tudi pravice drugih. Morda se demokracije lahko razlikujejo med seboj zaradi običajev, tradicije, prepričanja, vere, kulture itn., osnovna človeška nagona pa sta svoboda in spoštovanje. Identiteta je seveda pomembna, npr. da si zdravnik, pisatelj, osnovna nagona pri človeku pa sta svoboda in spoštovanje. /…/ Načini, kako gledamo na demokracijo, so lahko različni, odvisni od posameznikov in družb. Če pa zares pogledamo v bistvo demokracije, gre pri njej za osvoboditev in spoštovanje. Zato je demokracija doslej nagovarjala in še vedno nagovarja vse in ljudje jo lahko še vedno vključujejo v svoje vsakdanje življenje, zato je demokracija še vedno živa.« (Vir: intervju Mateja Juha z Ma Thido na MMC RTV SLO)

Mir in demokracija

Najslabša za ljudi je vojna, kakršna je zdaj v Ukrajini. A tudi življenje pod vojaško diktaturo, kakršna je v Mjanmaru, ni dobro. Branimo torej mir in demokracijo, dokler oboje še imamo, četudi ne v najboljši obliki.