Sence gorskega cvetja

Vid Legradić iz Zaloga pri Cerkljah je pisatelj, popotnik in gornik. Nedavno je izdal že svojo četrto knjigo, kriminalno-fantastični roman z naslovom Sence gorskega cvetja.

Cerklje – Ko se je zgodila pandemija, je to precej ostro zarezalo v življenje Vida Legradića. Kot turistični vodnik je bil prisiljen stopiti iz svoje cone udobja. Ker pa je vedno rad pisal, časa pa je imel takrat več kot dovolj, se je odločil, da si bo dal priložnost. In svet pisanja ga je prevzel. Tako je leta 2020 luč sveta ugledal prvi del potopisnega romana Zgodba o potovanju, drugi je na prodajne police prišel kmalu za prvim, vmes pa je Legradić spisal še domišljijsko avanturo z naslovom Travid: za devetimi zvezdami. Ta je dobila tudi angleški prevod.

Nedavno pa je izšla njegova četrta knjiga, ravno tako pri založbi Primus, in sicer kriminalno-fantastični roman Sence gorskega cvetja. Zanj so pripravili tudi manjšo uradno predstavitev, kmalu pa je prišel tudi na police slovenskih knjigarn.

Tokratna zgodba pripoveduje o kriminalnem podzemlju preprodaje gorskih rastlin na ozemlju Slovenije v prihodnosti, pa tudi o človeški naravi, ki koleba med moralno odgovornostjo do narave in zaslužkom, je v enem od kasnejših intervjujev povedal avtor. Nam pa je zaupal, da roman Sence gorskega cvetja ni klasična kriminalka. »Napeta zgodba na vseh področjih posega v same meje omenjenega žanra in jih v določenih poglavjih tudi presega. V njej sem združil ljubezen do narave, gora, zgodovine, potovanj, pisanja in omenjenih napetih zgodb. Zgodba je umeščena v svet, ki sem ga ustvaril v svojem znanstvenofantastičnem romanu Travid: za devetimi zvezdami.« Svet, ki je postavljen deset tisoč let v prihodnost, je »transplantiral« v Slovenijo, nadaljuje. »Znanstvenofantastično okolje je sicer le podlaga, ki služi za atmosfero v knjigi, ki je namenjena običajnemu odraslemu bralcu. Zgodba je popolnoma zemeljska in govori o Evi, ločeni učiteljici slovenskega jezika, ki za dodatni zaslužek nabira in preprodaja ogroženo gorsko cvetje. Njena dejavnost jo vodi v usoden zaplet s kriminalno organizacijo, ki se trudi ustvariti novo vrsto rastline, ki jo je v začetku 20. stoletja po slovenskih gorah neuspešno iskal že sam Julius Kugy …« Toda pot do stvaritve trentarskega grintavca, čudovitega belo-zlatega gorskega cveta, je krvava, tlakovana s človeškim pohlepom, izkoriščanjem narave, izsiljevanjem in okoljskim kriminalom, še izvemo.