Zakaj ne bi delili, če lahko

Po poklicu kmet, po srcu športnik in prostovoljec, to je Klemen Dolenc iz Vrbenj, ki je ob nedavnem prazniku prejel najvišje občinsko priznanje, veliko nagrado Občine Radovljica.

Klemen Dolenc je za spodbujanje športa in rekreacije ter prostovoljstvo prejel več priznanj, med njimi naziv naj prostovoljec leta 2016 za popularizacijo teka med osebami z motnjo v duševnem razvoju. Tudi Občina Radovljica ga je tokrat nagradila za uspešne športne projekte, dosežke in prostovoljstvo.

Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, se Klemen Dolenc ob polni zaposlitvi na družinski kmetiji v Vrbnjah že od svojega 15. leta aktivno ukvarja s tekom in duatlonom – kombinacijo kolesarjenja in teka. V svoji tekmovalni karieri je bil 15 let član državne duatlonske reprezentance in večkratni posamični in ekipni državni prvak. Nosi naziv prvega državnega prvaka v duatlonu v samostojni Sloveniji. V tej disciplini je nastopal tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih ter tekmah za evropski in svetovni pokal.

Pred 15 leti pa je lastne tekmovalne ambicije postavil na stran in v šport začel uvajati druge. Je trener otroških kategorij v Atletskem klubu Radovljica, trener rekreativnih tekačev vseh generacij in atletski sodnik. Sodeluje pri organizaciji velikih športno-rekreativnih prireditev. Vse od začetka je nepogrešljiv pri izvedbi tradicionalne tekaške prireditve v domači občini, Radol'ške 10ke.

Spodbudil je tekaške prireditve Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica. Njegov projekt Pet tekov za pet nasmehov je iz lokalnega prerasel v nacionalnega in vključil vse slovenske centre za usposabljanje otrok, mladostnikov in odraslih z motnjo v duševnem razvoju. V letošnjem letu je s svojo ekipo zagotovil celostno podporo tudi tekaški prireditvi Inštituta Zlata pentljica, ki si prizadeva za ozaveščanje o raku pri otrocih. Osnovni namen teka Zlate pentljice je prispevati k vključenosti in dobri volji otrok, ki imajo za seboj to težko preizkušnjo.

»To nagrado bi rad podelil predvsem z uporabniki Centra za delo, usposabljanje in varstvo Radovljica, z otroki z Downovim sindromom ter z otroki in mladostniki, obolelimi za rakom. Prepričan sem, da je to tudi njihova nagrada. Vse, kar delam, delam svojo ekipo prijateljev in somišljenikov – pa ne smem pozabiti tudi donatorjev in sponzorjev, ki pomagajo, da ti projekti sploh lahko tečejo, ter seveda družine, ki mi omogoča, da to sploh lahko delam,« je poudaril v kratkem govoru ob podelitvi nagrade.

»Prepričan sem, da vsem nam, ki smo bili danes nagrajeni, ne bo zmanjkalo motivacije za naprej. Ta nagrada je res spodbuda za nadaljnje delo, da bomo lahko ljudem, s katerimi delamo, omogočili še lepše življenje in enakopravno vključitev v našo družbo,« je optimistično poudaril.

»Res živimo v zelo lepih krajih. V Radovljici je šport doma, tu živijo številni športni šampioni; in ne vem, zakaj ne bi tega, če lahko, delili prav z vsemi, ki tukaj živijo.«