Grafomotorika (3)

Osnovni namen knjige Desno, levo gor in dol je izboljšanje grafomotorike pri otrocih in odraslih, ki imajo težave z načrtovanjem giba. Avtorica dr. Martina Ozbič poudarja, da grafomotorika pomembno vpliva tudi na razvoj drugih področij.

»Grafomotorika ni le ponavljajoče se vlečenje črt z enim in edinim ciljem pisanja. Je načrtno in hotno delovanje telesa v prostoru in času ob uporabi pripomočka, kar pomeni pisala, barvice, svinčnika ali pa neposredno prsta, je puščanje sledi svojega telesa v prostoru. Gre za ritem in tempo, kot v glasbi,« pojasnjuje in dodaja, da so grafomotorične spretnosti najprej zaznavanje prostora in načrtovanje giba. »So zaustavljanje (inhibicija) nehotnih in mehanskih gibov in vnašanja novih gibov brez ponavljanja enakega vzorca. Grafomotorika pomeni izbiro, odločanje, načrt, hotnost. Grafomotorične vaje zahtevajo dobro razvito koordinacijo oko – roka. Gre za odločanje, to je za podobne procese, ki so značilni za izvršilne funkcije, torej je vključeno tudi usmerjanje vedenja.«

Dr. Martina Ozbič ugotavlja, da so težave na področju grafomotorike prisotne, kar je posledica tudi pomanjkanja motoričnih spodbud že v zgodnjem otroštvu. »Šele ob dobro razvitih zaznavnih in motoričnih zmožnostih ter njihovi integraciji ob dobri pozornosti, spominu in osrediščenosti bo otrok uspešno reševal grafomotorične izzive,« pove. Opaža, da otroci danes niso tako vešči ročnih spretnosti, kot smo jih bili včasih, kar se pozna tudi na področju grafomotorike. »Marsikdo niti ne ve, kaj je to vozel, kaj šele, da bi ga znal narediti. Ne poznajo tangrama, origamija, ne kvačkajo, ne pletejo, ne šivajo ... Ročna dela so pomembna tudi za duševno zdravje, razvijajo možgane, kar lahko preberemo tudi v novejši literaturi.«

Vaje iz zbirke za razvoj grafomotorike Desno, levo gor in dol lahko delamo na različne načine. »Variant je ogromno. Če otrok ni sposoben organizirati svojega giba, narisuje, torej gre čez vzorec, da gleda črto in oči pomagajo roki. Vmesna stopnja je, da mu narišemo pikice in gre po pikicah. Naslednja stopnja je, da vzorec naredi sam spodaj ali na desni, še naprednejša pa, da vzorec pogleda, knjigo zapre in ga nariše. Tukaj je vključeno tudi pomnjenje. Lahko riše vodoravno, na steni, s prstom, debelimi in potem vedno tanjšimi voščenkami, barvicami, svinčnikom ...« je podala nekaj predlogov.

Kot povsod je tudi pri grafomotoriki za napredek pomembna vaja. »Skoraj nič ni položeno v zibko in nič se ne razvije iz niča. Potrebujemo čas, spodbude, zaupanje, česar pa ne kupimo, lahko le podarimo,« je zaključila dr. Martina Ozbič. (Konec)