Otroci, ki so jim vzeli iskrico v očeh

Molk je zlato, pravi pregovor. Kar pomeni, da je molk tudi koristen in da je kdaj iz previdnosti, preudarnosti, uvidevnosti najbolje molčati. A če za kaj velja, da molk ni zlato, potem je to zagotovo področje spolnih zlorab otrok. Žal beremo zamolčane zgodbe, ki so se dogajale lahko celo desetletja, pa žrtve o tem niso spregovorile. Ljudje okoli njih tega niso opazili. Ali pa niso želeli opaziti njihovega klica na pomoč? »V teh časih bi to lahko prišlo prej na dan.« »Zanimivo je, da so vsi vedeli, pa nihče ni ukrepal že trideset let prej?« »Kako se je to lahko dogajalo toliko let?« Vprašanja mnogih tudi na socialnih omrežjih ob nedavnem odkritju še ene takšnih zgodb.

Nisem iz prave stroke, da bi znala pojasniti vsa čustva, občutenja, nemoč, travmo mladega človeka, ki je zaupal odraslemu, da ga bo ščitil, varoval, potem pa ga zlorabi. O tem, da mlad človek molči, čeprav na zlorabo opozarjajo drugi znaki, ki bi jih morala okolica opaziti. Nisem niti sodnik, ki bo na koncu odločil o domnevi spolne zlorabe. Sem samo mama, ki jo vsaka zgodba mlade žrtve močno pretrese. In zelo ponesrečeno sem zapisala izraz »zgodba«, ki to ni. Je trpljenje zelo mladega človeka z vsemi morebitnimi posledicami v prihodnost, še posebno če se v svoji osebni stiski in s potlačenimi čustvi skozi ta svet prebija čisto sam. Brez dvoma nosi vsaj del odgovornosti vsak, ki je ob otrokovem klicu na pomoč pogledal stran. Zakaj?

Mislim oziroma vsaj upam, da smo v današnji družbi že dosegli nivo, da za ta dejanja ni opravičila. Da o tem govoriti ni tabu. V drobovje našega sistema nimam bližnjega vpogleda, a vendarle tudi močno upam, da so žrtve, ki spregovorijo, dovolj zaščitene in zaradi vseh postopkov niso še dodatno travmatizirane. Da ljudje razumemo, da so žrtve, in jih sami, čeprav nehote in morda kdaj celo nevedno še dodatno ne travmatiziramo. Tudi besede so lahko bič in je treba z njimi previdno.

Ampak treba je o tem govoriti. Upam in želim, da vsak otrok, ki se mu je ob spolni zlorabi porušil svet, najde nekoga, ki mu bo o tem povedal. Zbral pogum, za katerega samo slutim lahko, kako orjaški mora biti. Ampak ne molčite. Če menite, da ne morete zaupati nikomur v bližini, je pri nas dobro razvit sistem anonimnih telefonov za otroke in mladostnike. Tudi to je lahko prvi korak ... Samo, prosim, ublažite rane, ki znotraj še krvavijo.