Začenja se prenova učnih načrtov

Ravnatelji slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov so se pred začetkom šolskega leta zbrali na že tradicionalni konferenci ravnateljev Zavoda za šolstvo na Brdu pri Kranju. Še pred začetkom konference so ravnatelji protestno opozorili na anomalije pri svojih plačah.

Brdo pri Kranju – Pod naslovom Kakovost v pogojih različnosti je Zavod za šolstvo minuli petek pripravil 9. konferenco ravnateljic in ravnateljev slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Zbrane je nagovoril tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda in jim predstavil aktualne in načrtovane spremembe oziroma izboljšave na področju vzgoje in izobraževanja. Osredotočil se je tudi na izzive, s katerimi so se nekateri vzgojno-izobraževalni zavodi soočili po letošnjih neurjih in poplavah. Kot je poudaril, se bo šolsko leto za vse začelo 1. septembra, a bodo morali ponekod pouk v prvih dneh prilagoditi. Direktor Zavoda za šolstvo Vinko Logaj je med drugim napovedal prenovo učnih načrtov, ki naj bi jo končali do konca prihodnjega koledarskega leta, prenovljene načrte pa nato v šolah uvedli s 1. septembrom 2025. Prenovili naj bi več kot dvesto učnih načrtov in katalogov znanj za osnovne in srednje šole.

Tako minister Felda kot direktor zavoda Logaj sta tudi glede na dogajanje v preteklem šolskem letu posebej poudarila stalno skrb za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja, s čimer želijo vplivati tudi na preventivno delovanje pred različnimi oblikami nasilja. Napovedala sta še krepitev bralne pismenosti, k čemur so jih spodbudili tudi letošnji nekoliko slabši rezultati bralne pismenosti med četrtošolci, pa tudi krepitev digitalnih kompetenc vseh, ki so vključeni v sistem vzgoje in izobraževanja. Ravnateljem so po Logajevih besedah med drugim razdelili gradiva in usmeritve za pripravo digitalne strategije na posamezni šoli, predvsem s poudarkom na varni in učinkoviti rabi digitalne tehnologije in digitalnih virov. Po zaključku poskusne uvedbe razširjenega programa v preteklih letih bo v prihajajočem šolskem letu nekaj več kot deset odstotkov osnovnih šol na podlagi junija spremenjenega zakona nadaljevalo izvajanje razširjenega programa po novem konceptu, je še poudaril Logaj. Ob tem je minister pojasnil, da bi razširjen program za vse šole uvedli s spremembami zakona o osnovni šoli, ki je v pripravi. Pričakuje, da bo državni zbor zakon sprejel do konca decembra, na podlagi česar bi spremembe lahko uveljavili s 1. septembrom prihodnje leto. Spremembe med drugim predvidevajo uvedbo drugega tujega jezika in obvezen nacionalni preizkus znanja v tretjem razredu osnovne šole, nacionalni preizkus znanja pa bi uveljavili tudi kot del meril za vpis v srednjo šolo, kar bi lahko začelo veljati že za leto 2025.

Kadrovske težave v vzgoji in izobraževanju

Minister je poudaril, da se zavedajo tudi problematike pomanjkanja kadrov v vzgoji in izobraževanju, kar pa po njegovih besedah ni le slovenski, ampak vseevropski problem, zato si bodo še naprej prizadevali za iskanje dolgoročnih rešitev. Mlade med drugim poskušajo navdušiti za vzgojiteljski ali učiteljski poklic tudi s štipendiranjem študija v pedagoških študijskih programih, za kar je letos na voljo sto štipendij. »Ministrstvo prav tako nadaljuje dodeljevanje finančne pomoči za študij v študijskih programih za izpopolnjevanje, ki zagotavlja alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih kadrov v šolstvu.« Ob vsem tem pa se odvija še prenova sistema plač v javnem sektorju, sindikalna pogajanja in usklajevanje plač vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Felda se je zahvalil vsem, ki so po poplavah pomagali pri odpravljanju posledic v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Poudaril je, da se razmere iz dneva v dan izboljšujejo in da so mu vsi ravnatelji zagotovili, da bodo šolsko leto lahko začeli 1. septembra. »Delo v vrtcih in šolah ne bo trpelo, mogoče bo kje le prilagojeno ali bo potekalo na drugi lokaciji, ki so jih že vzpostavili.«

Protest ravnateljev

Še pred začetkom konference ravnateljev je predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan skupaj s predstavnicama vrtcev Romano Epih in Silvijo Komočar opozoril na potrebo po ureditvi plač ravnateljev. »Zelo nas žalosti, da za naš status, naše plače nikdar ni pravi čas; najprej je bila finančna kriza, sledile so menjave vlad, pa kovid, zdaj poplave … Več kot 15 let živimo na obljubah.« Zadnja obljuba pristojnih je bila, je dodal, da bodo zadeve rešene z novim sistemom plač v javnem sektorju do konca junija letos, po sedanjih predlogih naj bi se to reševalo šele v letu 2025. »To pomeni, da so nas ponovno peljali žejne čez vodo.« Ravnatelji si želijo, da se vzpostavi kakovosten in pošten dialog ter odpravijo anomalije, ki bi jih po njegovih besedah morali rešiti že davno. Ob tem je poudaril, da se mu zdi poveden podatek pred kratkim upokojenih kolegov, da se jim zadnjih nekaj let ravnateljevanja pred upokojitvijo, ko so dosegli karierni vrh, ne šteje v osnovo za izračun pokojnine, ker je bila njihova plača prenizka. Zato je vse težje najti ljudi za najvišja delovna mesta v šolstvu, je opozoril. »V povezavi s kadrovsko stisko, na katero smo začeli opozarjati pred dvema letoma, to pelje v razgradnjo slovenskega šolstva.«

Minister Felda je ob tem poudaril, da razume ravnatelje in se zaveda težav, s katerimi se spopadajo, a prav ta čas pod okriljem ministrstva za javno upravo poteka prenova plačnega sistema v javnem sektorju, v okviru katere naj bi vzpostavili sistemske rešitve. Neodgovorno se mu zato zdi, da bi rušili sistem, ko se pogajanja zaključujejo, saj verjame, da bodo prinesla stabilno in pravično plačno lestvico.