Integracija refleksov pri stresu

Pretekli petek je bila na Osnovni šoli Žirovnica brezplačna delavnica, na kateri je dr. Svetlana Masgutova kot avtorica predstavila protokol MNRI vaj integracije refleksov pri odpravljanju stresa in posttravmatski stresni motnji po poplavah. Zanimanje je bilo veliko, saj se je delavnice udeležilo več kot osemdeset ljudi, večinoma strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Ljudje, ki so jih prizadele poplave, se srečujejo z različnimi stresnimi situacijami. Dr. Masgutova je poudarila, da je pri okrevanju po kakršnem koli stresnem dogodku pomembno čim hitrejše ukrepanje, najbolj optimalno v prvih treh mesecih po dogodku. Rusko strokovnjakinjo, psihologinjo in nevrofiziologinjo, ki ima svoj inštitut na Poljskem in v Združenih državah Amerike, sta gostila Društvo Bravo in Gorenjka Meta Bizjak Eržen, terapevtka MNRI, ki je metodo integracije refleksov po Masgutovi prinesla v Slovenijo. Prikazane so bile vaje, s katerimi bodo udeleženci lahko podprli sebe ali prizadete v poplavah. »Protokol MNRI je bil uporabljen v številnih stresnih situacijah po svetu. Veliko pozitivnih izkušenj ima naša ekipa tudi po travmah zaradi poplav, ki se zaznajo tudi pri tistih, ki so samo priča ali pomagajo posameznikom, ki so bili dejansko udeleženi v poplavah,« je dejala dr. Svetlana Masgutova. V Sloveniji je predavala četrtič.

Poudarila je, da možgani na različne načine zasidrajo posamezno travmatsko izkušnjo. Specifična je tudi v primeru poplav. »V poplavah trpijo posamezniki in prav tako njihovi refleksi. To je na primer opazno pri refleksu podpore rok. Prizadeti po poplavah namesto da bi roke iztegnili naprej, kot je pravilno, z njimi naredijo gib, ki je podoben plavanju. Želimo, da osnoven vzorec deluje pravilno, natančno. So vaje, ki ta refleks izboljšajo. Veliko je refleksov, katerih pravila funkcioniranja so v teh okoliščinah spremenjena. Refleks sam po sebi je zelo rigiden sistem senzornega dražljaja in motoričnega odziva. Če ne deluje pravilno, gre za kompenzacijo, ki se odraža na različnih področjih (gibalnem, čustvenem, socialnem, pri koncentraciji ...). Pomembno je ovrednotiti posamezen refleks, da vidimo, ali deluje ustrezno ali ne. Naš program v splošnem promovira zdravje refleksov in njihov razvoj. Metoda je holistična, interdisciplinarna, neinvazivna, neverbalna. Imamo tri glavne cilje. Prvi je krepitev živčnega sistema, drugi izboljšanje razvoja tega sistema in imunska odpornost ter odpornost na stres. Želimo, da se naš sistem ustrezno/pravilno vzpostavi in se ne vda v preizkušnjah, kot so nesreče, bolezni, travme. Delamo na nivoju preventive in v primerih akutne travme. Naš tretji cilj pa je podpora tako imenovani nevroplastičnosti. Metoda je dobro raziskana. Naši strokovnjaki v naših centrih po svetu so obravnavali že tristo tisoč otrok in osemdeset tisoč odraslih z različnimi diagnozami. Vse vaje so bile preverjene s posebno aparaturo, ki im 84 elektrod po celem telesu, ki spremljajo posamezen refleks,« je pojasnila dr. Svetlana Masgutova.

Predstavila je, da v njihovem programu namenjajo veliko pozornost tridesetim refleksom, tridesetim enotam živčnega sistema, ki ima senzorni del, del obdelave in gibalni odziv. Metoda pa je sicer veliko obširnejša. »Refleksi so nam dani zato, da se lahko spoprimemo s stresno situacijo. Njihova druga funkcija pa je nevrološki razvoj. Refleksi lahko dajo našemu telesu moč in nam hkrati pomagajo, da okrevamo po travmi na telesni, čustveni ali psihični ravni,« je še dodala. Kot pravi, je metoda zelo učinkovita pri otrocih in odraslih z različnimi posebnimi potrebami. V te namene se izvaja največkrat.