Aleš Zelenko, Rupnikova linija, Boj za severno fronto, Kulturni center Maribor, 2023, 388 strani

Rupnikova linija

»Z razpadom Jugoslavije leta 1991 je utrjevanje hitro izginilo iz obrambnih načrtov držav naslednic in odgrnila se je tančica skrivnostnosti, ki je toliko let ležala nad Rupnikovo linijo. Leta 1995 je mag. Zvezdan Marković v svojem prelomnem diplomskem delu na temo iz vojaške zgodovine Vojska Kraljevine Jugoslavije in utrjevanje zahodne meje na Slovenskem 1937–1941 obravnaval utrjevanje na območju Slovenije. Leta 2001 in 2002 je Aleksander Jankovič-Potočnik kot eden prvih (če ne prvi) začel širši slovenski javnosti predstavljati Rupnikovo linijo s članki v Žirovskem občasniku, reviji Obramba in Vojnozgodovinskem zborniku in pričel s pionirskim raziskovanjem. Leta 2004 je izšlo še njegovo delo v knjižni obliki Rupnikova linija in Alpski zid, leta 2009 pa Rupnikova linija: odkrivanje utrdb ob rapalski meji, v katerih se je posvetil utrjevanju obeh strani rapalske meje. Leta 2005 je Miloš Habrnal s sodelavci izdal delo Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926–1941. Avtor je kot eden največjih strokovnjakov za evropsko fortifikacijo svoje življenje posvetil proučevanju različnih utrdb daleč izven meja svoje izvorne Češke. Delo obsega 366 strani visoko kvalitetnega tiska, neprecenljivo vrednost knjige predstavljajo njena vsebina, natančen opis in načrti, dragocene fotografije ... Avtor je vanjo vložil zelo veliko svojega znanja, truda in denarja in predstavlja do takrat še neprikazan, zaokrožen in celovit opis Rupnikove linije po Jugoslaviji, neke vrste 'ultimativno' delo. Za razliko od celovitega pogleda na Rupnikovo linijo in zahodno fronto pa se s severno fronto, njenim namenom, nastankom, gradnjo in bojih za njo do zdaj pri nas ni podrobneje ukvarjalo.« (str. 11)

Dobili smo še tretje knjižno delo o Rupnikovi liniji. Dodana vrednost te knjige v primerjavi s prvima dvema (Jankovič-Potočnik, Habrnal) je v tem, da v utrdboslovno obravnavo pritegne tudi severni del te linije, zato podnaslov Boj za severno fronto. Kot kaže bo obravnava Aleša Zelenka tudi najbolj obsežna, saj naj bi temu zvezku sledila še dva. Podnaslov prvega se glasi: 1. knjiga: Nastanek in gradnja 1938–1940. Gornji odlomek pa sem izbral zato, ker se mi dobro zdi, da sem kot urednik Žirovskega občasnika leta 2001 botroval objavi prvega članka o Rupnikovi liniji. Če si pred njim v Cobiss vtipkal besedi Rupnikova linija, si dobil 0 zadetkov. (Delo Z. Markovića ni bilo natisnjeno.) Alešu Zelenku čestitam in upam, da ta ambiciozni projekt tudi dokonča.

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°

oblačno
vlažnost: 87 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

1/10

sreda

-2/6

četrtek

-4/11

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

DELAVNICE / Gorenjska, 22. november 2023

Ustvarjalna in zdravstvena delavnica, umovadba

IZLETI / Kranj, 23. november 2023

Izlet DU Kranj

PRIREDITVE / Škofja Loka, 23. november 2023

Orglice v Škofji Loki

FILM / Žiri, 23. november 2023

Projekcija filma o Vlastu Kopaču

GLASBA / Tržič, 24. november 2023

Koncert FS Karavanke

DELAVNICE / Gorenjska, 24. november 2023

Ustvarjalna in zdravstvena delavnica, umovadba

GLEDALIŠČE / Breznica, 26. november 2023

Jutri začnem in Od kod si, kruhek

 

 
 

 

 
 
 

Oblaki prahu zaradi napake v jeklarni / 19:35, 19. november

Deželan, industrija je prišla v naselje in ne naselje k industriji. Obrate na Belškem polju so zgradili v 80. letih 20. stoletja in s tem od...

Oblaki prahu zaradi napake v jeklarni / 10:17, 14. november

Je pa tudi res, da so si delavci železarne zgradili svoje domove blizu in daleč same železarne. Enako se je dogajalo tudi z gradnjo po strug...

Kolesarski sistem čez zimo zaprt v šestih občinah / 20:20, 11. november

Nič ne bi bilo narobe, če bi za kolesa naredili nadstreške. Pa pri načrtovanju nadstreškov naj računajo na močnejše vetrove, katerih je iz leta v leto več.

Planinko reševali vso noč / 20:13, 11. november

Prepričan sem, da bi taka reševanja morali rešenim zaračunati v kolikor nimajo sklenjenega zavarovanja. Mi smo v takih in podobnih situacija...

Označevanje slovenskega izvora mesa na računih / 20:06, 11. november

Za mene je bolj pomembno, da je poreklo zapisano na etiketi v hladilnici, kot pa na računu. Ko si ogleduješ meso, da veš kaj boš dal v košar...

Mobilni alarm s Koroške Bele na kamniški plaz / 19:56, 11. november

Smo res tako revna država, da imamo za uporabo na nevarnih plaziščih le en mobilni alarm? Če smo, bi za še kakšnega, kaj prispevala cerkev, ...

Oblaki prahu zaradi napake v jeklarni / 12:31, 11. november

Umazana industrija ne sidi na Gorenjsko. SIJ mora počasi začeti razmišljati o selitvi proizvodnji v druge države.