S solidarnostno soboto bo mogoče v soglasju zaposlenih in delodajalcev obvezni prispevek nadomestiti z delom in dobiček nameniti v sklad za obnovo. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič

Sobote za solidarnost

V interventnem zakonu po poplavah sta predvideni solidarnostni soboti, ena v tem in druga v prihodnjem letu, za pomoč gospodarstvu pa je načrtovanih tudi več drugih ukrepov.

Solidarnostni prispevek se bo sicer prvič odmeril in plačal prihodnje leto, naslednji pa leta 2025. Po pričakovanjih vlade lahko v prvem letu s tega naslova pričakujemo okoli 156 milijonov evrov.

Ljubljana – V interventnem zakonu po poplavah, ki je po zeleni luči v državnem zboru v veljavi od konca prejšnjega tedna, ostajajo tudi t. i. solidarnostne delovne sobote.

Kot je že ob posredovanju predloga v državni zbor povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, je solidarnostna sobota alternativa obveznemu prispevku, ki se bo stekal v sklad za obnovo Slovenije, vanj pa bodo prispevale vse družbene skupine, od podjetij, fizičnih oseb do kmetov in samozaposlenih. Fizične osebe bodo enkrat v letošnjem in enkrat v prihodnjem letu plačale solidarnostni prispevek v višini 0,3 odstotka dohodnine, pravne osebe pa v višini 0,8 odstotka davka od dohodka pravnih oseb.

S solidarnostno soboto bo mogoče v soglasju zaposlenih in delodajalcev obvezni prispevek nadomestiti z delom in dobiček tega dne nameniti v sklad za obnovo. Zaposleni se bo lahko s pisnim soglasjem odpovedal svoji neto plači, delodajalec pa bo prispeval v enakem znesku, celoten znesek pa bo nato nakazal v sklad za obnovo.

Če redno delo v posameznem podjetju poteka tudi ob sobotah, bo lahko za solidarnostno soboto štel tudi kak drug dan, v vsakem primeru pa bo delodajalec moral že pred izvedbo solidarnostne sobote s tem seznaniti Finančno upravo.

Do solidarnostnega prispevka in solidarnostnih sobot so bolj skeptični v delu gospodarstva. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije predlogu nasprotujejo. »Osnovno načelo solidarnosti je, da ta ne sme biti obvezna. V trenutku, ko solidarnost postane obvezna, potem lahko govorimo le o novi dajatvi. Pred sprejemom ukrepa naj se najprej opravijo ocene višine škode na prizadetih območjih in se ugotovi višina zbranih sredstev iz naslova donacij ter iz EU,« je pojasnil predsednik OZS Blaž Cvar, ki je dodal, da so v obvezen solidarnostni prispevek vključena tudi podjetja, ki so bila poplavljena, in tista, ki so bila že pred poplavami v finančnih težavah. Meni, da bo šele na podlagi ocene škode in zbrane pomoči mogoče sprejemati nove ukrepe pomoči.

Solidarnostni prispevek se bo sicer prvič odmeril in plačal prihodnje leto, naslednji pa leta 2025. Po pričakovanjih vlade lahko v prvem letu s tega naslova pričakujemo okoli 156 milijonov evrov. Kot poudarjajo, gre za začasen ukrep, ki vsebuje tudi varovalke glede oseb z najnižjimi prihodki, ki bodo do plačila oproščeni.

Povabilo v javna dela

Kot je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, zakon vsebuje vrsto določb, ki bodisi pomagajo na socialni plati prizadetim v poplavah bodisi pomagajo pri ohranjanju delovnih mest ter čimprejšnjem zagonu gospodarstva in vrnitvi v normalno življenje.

Med ukrepi, ki jih je poudaril, je tudi povabilo v javna dela za pomoč ob poplavah, ki ga uvajajo za vse brezposelne, pri tem pa povišujejo tudi plače tistih, ki se bodo vpisali. »Nekdo z do pete stopnje izobrazbe je upravičen do polne minimalne plače, kdor ima šesto stopnjo, je upravičen do 110 odstotkov minimalne plače, tisti s sedmo stopnjo ali višjo pa do 120 odstotkov minimalne plače,« je povedal mesec.

Hitrejše zaposlovanje tujcev

Med drugimi ukrepi, ki jih prinaša interventni zakon, je tudi čakanje na delo za delavce, ki ne morejo na delo ali je poškodovana infrastruktura delovnega mesta. Do konca leta bodo upravičeni do 80 odstotkov plače, od tega bo delodajalcu 80 odstotkov prispevala država. Delodajalci, pri katerih bodo delavci odpravljali posledice poplav, bodo upravičeni do povračila izplačanih plač tem delavcem.

Zakon določa tudi skrajšanje postopkov za zaposlovanje tujcev, pri čemer se bo postopek uporabljal le za poklice, ki so potrebni za odpravljanje posledic poplav, in za tujce, ki prihajajo iz držav, za katere ni potreben vizum. Zavod za zaposlovanje bo te postopke reševal prednostno, najkasneje v 10 dneh.

Do konca leta bodo lahko upokojenci, ki bodo opravljali dela v okviru sanacije, opravili neomejeno število ur, tudi omejitve pri dohodku ne bo.

Pri ukrepu pomoči samozaposlenim pa zakon znižuje pogoj, vezan na padec čistih prihodkov od prodaje za pridobitev pomoči. Do te bodo upravičeni že pri 25-odstotnem znižanju čistih prihodkov od prodaje letos glede na lansko leto.

Oddajte svoj komentar

Kranj 3°

jasno
vlažnost: 34 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-4/5

sobota

-4/7

nedelja

-5/5

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

DELAVNICE / Škofja Loka, 25. november 2023

Muzejska delavnica za otroke

DELAVNICE / Kokrica, 25. november 2023

Izdelava adventnih venčkov

PREDAVANJA / Kranj, 25. november 2023

Predavanje o hidroterapiji

GLASBA / Radovljica, 25. november 2023

Letni koncert folklorne skupine KPD Lesce

GLEDALIŠČE / Breznica, 25. november 2023

Monokomedija Jutri začnem

PRIREDITVE / Dovje, 26. november 2023

Večer poezije in razstava gobelinov

GLEDALIŠČE / Breznica, 26. november 2023

Jutri začnem in Od kod si, kruhek

GLEDALIŠČE / Breznica, 26. november 2023

Monokomedija Jutri začnem

 

 
 

 

 
 
 

Danes Prosena Mavška tržnica / 10:11, 25. november

Vsaj nekaj dobrega .

Oblaki prahu zaradi napake v jeklarni / 19:35, 19. november

Deželan, industrija je prišla v naselje in ne naselje k industriji. Obrate na Belškem polju so zgradili v 80. letih 20. stoletja in s tem od...

Oblaki prahu zaradi napake v jeklarni / 10:17, 14. november

Je pa tudi res, da so si delavci železarne zgradili svoje domove blizu in daleč same železarne. Enako se je dogajalo tudi z gradnjo po strug...

Kolesarski sistem čez zimo zaprt v šestih občinah / 20:20, 11. november

Nič ne bi bilo narobe, če bi za kolesa naredili nadstreške. Pa pri načrtovanju nadstreškov naj računajo na močnejše vetrove, katerih je iz leta v leto več.

Planinko reševali vso noč / 20:13, 11. november

Prepričan sem, da bi taka reševanja morali rešenim zaračunati v kolikor nimajo sklenjenega zavarovanja. Mi smo v takih in podobnih situacija...

Označevanje slovenskega izvora mesa na računih / 20:06, 11. november

Za mene je bolj pomembno, da je poreklo zapisano na etiketi v hladilnici, kot pa na računu. Ko si ogleduješ meso, da veš kaj boš dal v košar...

Mobilni alarm s Koroške Bele na kamniški plaz / 19:56, 11. november

Smo res tako revna država, da imamo za uporabo na nevarnih plaziščih le en mobilni alarm? Če smo, bi za še kakšnega, kaj prispevala cerkev, ...