Ljubezen z Evo

Iz sveta Petra Colnarja (9. del)

Štajerska Eva, občudovalka morja in gora, se je pred kratkim izkazala z zabavnim sporočilom (kot sva si novice sporočala včasih) in ga za zabavo posredovala:

(mislim, da ne gre za avtorstvo)

Gre za resnični dogodek (je zapisano prepisano).

Prišla sem iz nakupovalnega centra in iskala ključe od avtomobila v torbici. Tam so dokumenti, mobilni telefon in ličila. Ključev ni!

Vrnem se v nakupovalni center in še enkrat obiščem vse trgovine, kjer sem bila ... A ključev ni!

Potem se spomnim! Pozabila sem jih v avtu!

Pohitela sem na parkirišče in upala, da avta ni kdo ukradel. In točno to se je zgodilo! Nikjer na parkirišču ni bilo mojega avta!

Pokličem policijo in prijavim tatvino. Razložila sem jim, kje sem, in priznam, da sem pozabila ključ v avtu, kar so nepridipravi izkoristili.

Za tem je sledilo tisto najhujše – poklicati sem morala moža. Nisem vedela, kako naj mu povem, saj ima ta avto zelo rad ... zato sem priliznjeno, kot znam le jaz, rekla: »Dragi, ljubim te! Veš … hitela sem z nakupi, da se čim prej vrnem k tebi, in v vsej ihti sem pozabila ključ v avtu in so ga ukradli.«

Nastala je mučna tišina ...

Potem sem slišala njegov glas, kričal je name: »Jaz sem te odpeljal v nakupovalni center in te tam odložil.«

Zdaj sem bila jaz tiho od šoka, a sem si hitro opomogla ... požrla sem sramoto in veselo vprašala, ali lahko pride pome.

Spet je zavpil: »Ne, jebemti, ne morem! V zaporu sem. Ko bom policiste prepričal, da nisem ukradel avta, bom videl, če te lahko poberem!«

Demenca? Ne. Gre za pripetljaj, ki se lahko vsakemu zgodi. No, morda se kaki Evi hitreje …?