Tesno povezani že stoletja

Letos v Motniku beležijo šeststo let od podelitve trških pravic in devetsto let od prve omembe kraja, ki zaradi pestrega dogajanja danes velja za enega najbolj živahnih v kamniški občini.

Prikupna vasica leži skorajda na skrajnem vzhodnem robu kamniške občine, ob vznožju razvalin motniškega gradu iz 13. stoletja, ki je zgorel leta 1760. Območje je bilo sicer poseljeno že v času antike, v arhivskih dokumentih pa je prvič omenjeno leta 1123. Še tristo let pa je moralo miniti, da je avstrijski nadvojvoda Ernest Železni kraju podelil trške pravice, s čimer je Motnik pridobil pravice za prodajo izdelkov iz svoje okolice, Motničani pa trške svoboščine in lastno sodstvo.

Motnik je sicer nekdaj slovel po dobro razviti obrti, predvsem usnjarstvu, furmanstvu in pripreganju. Bil pa je tudi rudarski kraj. V bližnjem rudniku rjavega premoga so našli tudi fosilne ostanke pritlikavega nosoroga iz obdobja pleistocena, ki je dobil latinsko ime Meninaherium telleri, po bližnji Menini planini in rudarskemu uradniku Tellerju, ki je fosile prinesel na Dunaj. V čast dogodku je v kraju tudi manjši muzej.

Na nekdanje čase v Motniku spominja tudi sramotilni steber oz. pranger v parku pod lipami, kamor so nekdaj privezali obsojenca. Danes je steber le še nema priča zgodovine, ki pa jo Motničani skrbno negujejo. Pred nedavnim so je delček obudili na Prangerjadi, dogodku, ki združuje 13 prangerskih mest v Sloveniji. V čast pomembnima obletnicama Motničanov je 26. izvedba dogodka potekala prav v Motniku.

Kraj je danes zaradi svoje pestre zgodovine ter neokrnjene narave, ki ga obdaja, zanimiv tudi za turiste, za dodatno priljubljenost pa poskrbijo tudi Motničani sami. Zaradi številnih dogodkov, ki jih organizirajo tamkajšnja društva, namreč Motnik velja za enega najbolj živahnih v kamniški občini. Med dogodki gotovo izstopa Križnikov pravljični festival, ki vsako leto pritegne radovedne poslušalce vseh starosti, željne zgodb za otroke in odrasle. Festival nosi ime po Gašperju Križniku, domačinu brez formalne izobrazbe, ki velja za enega najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore in prvega, ki jo je zapisoval v narečju. V čast pomembnemu sovaščanu so Motničani v parku pod lipami postavili tudi njegov doprsni kip.

Čeprav Motnik šteje le kakšnih dvesto prebivalcev – ali pa prav zaradi tega –, ti predstavljajo tesno prepleteno skupnost, na kar je na nedavnem praznovanju pomembnih obletnic opozorila tudi predsednica krajevne skupnosti Nina Semprimožnik. »Premalo se zavedamo, da se stvari ne zgodijo same od sebe, ampak da ima vsaka dobra stvar, ki se zgodi v Motniku in za Motnik, za sabo četico posameznikov, ki so temu namenili svoj čas,« je povedala in dodala, da so tudi lokalna društva med seboj tesno prepletena, zaradi česar zunanji opazovalec težko loči, kje se konča delo enega in začne delo drugega.