Zahvala za sosedsko pomoč

Sosednja avstrijska Koroška, ki so jo v preteklih letih pogosto prizadele naravne nesreče in nekaterim predelom tudi avgustovske poplave niso prizanesle, je takoj po naravni katastrofi v Sloveniji začela zbirati pomoč. Tako denarno kot materialno. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v ponedeljek obiskal koroške dvojezične občine Železno Kaplo, Globasnico, Galicijo in Pliberk, ki jih je najbolj prizadelo neurje, in se v imenu Republike Slovenije prebivalcem Koroške, deželi, občinam in slovenskim manjšinskim organizacijam osebno zahvalil za pomoč. Slovenska gospodarska zbornica v Celovcu je organizirala posebno akcijo zbiranja pomoči, v katero se je vključilo okrog 20 manjšinskih organizacij in društev, darovali pa so tudi posamezniki. Ob tem je poudaril pomen hitre sosedske pomoči in se po vzoru Geoparka Karavanke zavzel za organizirano in trajno zagotavljanje sredstev za pomoč v takih primerih.

Župnik Stanko ostaja med Ziljani

Prvega septembra se je upokojil župnik v Bistrici na Zilji Stanko Trap. Zaradi svoje dolgoletne navezanosti na kraje pod Dobračem se ga je prijel vzdevek Stanko Ziljski. Leta 1939 rojeni Podjunčan je prišel v Ziljsko dolino leta 1977, v časih, ko je bila slovenščina hudo zapostavljena in v nekaterih primerih celo osovražena. S svojo strpnostjo, preudarnostjo in tudi odločnostjo je znal umiriti razmere in ljudje so ga začeli spoštovati in sprejemati kot svojega dušnega pastirja. V duhovniškem poklicu je bil nad 50 let. Tudi po upokojitvi ostaja v župnišču v Bistrici na Zilji kot duhovni pomočnik, kar ga osrečuje. Ob slovesu je zapisal: »Zaljubil sem se v Ziljsko dolino. Hvaležen sem vsem, ki so se trudili in se trudijo za ohranitev slovenskega jezika. V Ziljski dolini sem se in se še vedno počutim kot doma.«

Prvega septembra je praznoval poklicni jubilej tudi pliberški duhovnik in dekan Ivan Olip, najstarejši od treh bratov duhovnikov s Sel pod Košuto. Pred tridesetimi leti, leta 1993, ga je tedanji celovški oziroma krški škof Egon Kapellari iz župnije Šmarjeta v Rožu imenoval za župnika v Podjuni. Nasledil je dolgoletnega župnika Alojzija Kulmeža. Dekan Ivan Olip je ob obletnici prevzema pliberške fare dejal, da so ga na začetku sprejeli bolj rezervirano, zelo močna pa je bila tudi razdeljenost na nemško in slovensko. Sedaj je jezikovne napetosti veliko manj, žal pa peša znanje slovenščine med mladimi.