Breskvice iz erotične zgodbe

V Layerjevi založbi vabijo avtorice in avtorje, da se z besedili na temo erotike prijavijo na natečaj erotične kratke proze. »Čas je, da spodbudimo literarni žanr, ki ga v slovenski literaturi pogrešamo,« menita pobudnika natečaja Hana Bujanović Kokot in Gašper Stražišar, ki bosta najboljša dela uvrstila v antologijo.

Jesen je bila že polna rumenih drevesnih krošenj. Spominjale so ga na vsakoletno opravilo, ki mu je šlo grozno na živce. Selitev poletnih oblačil iz zgornjega dela omare v spodnjega in v obratni smeri zlaganje dolgih rokavov in hlačnic nazaj gor. Delo mu je šlo počasi od rok, saj je spotoma moral krotiti slabo voljo. Vedno znova prelaga tudi oblačila, ki jih skoraj ne uporablja več. Sam ne ve, zakaj. No, razen tistih debelih prevelikih rokavic na en prst – navzven semiš, znotraj topla dolga dlaka. Ob njih mu misli odtavajo leta nazaj, ko sta na novoletno noč prvič vanje skupaj stisnila dlani. »Ti rokavici nista greli le prstov, ampak dve celi telesi,« si reče na glas in besede odženejo slabo voljo ….

Morda bi bil to lahko začetek neke zgodbe, ki bi jo spretno pero (no, dobro, potem pa tipkovnica) lahko razvilo v erotično. Zdaj je pravi čas za to. V Layerjevi založbi so namreč objavili natečaj erotične kratke proze.

V razpisu, ki poteka vključno do 15. oktobra, preberemo še, da prijavljena besedila ne smejo biti pred tem že objavljena v tiskani obliki in ne smejo presegati 18.000 znakov s presledki. Posamezna avtorica oziroma avtor se lahko prijavi z največ tremi samostojnimi besedili. Prijavite se lahko na elektronski naslov art@layer.si, dela pa posredujte v Word dokumentu. V dokument pripišite tudi svoje ime in priimek.

Med vsemi prispelimi deli bosta najboljše izbrala urednika Gašper Stražišar in Hana Bujanović Kokot ter izbrane avtorice in avtorje o tem obvestila do 1. decembra 2023. Najboljša dela bodo objavljena v antologiji, ki bo predvidoma izšla pri Layerjevi založbi februarja prihodnje leto.

Sto obrazov erotike

Zakaj v letošnjem razpisu prav tematika erotike? Odgovore na temo seveda poznata oba pobudnika natečaja in bodoča selektorja izbora najboljših ter v nadaljevanju tudi urednika antologije. »V slovenskem prostoru se je v zadnjih letih zgodil velik premik na področju žanrske literature. Veliko je govora in knjižnih izdajah v žanru znanstvene fantastike, popularizirani so kriminalni romani, tako rekoč ne obstaja pa žanr erotične literature. V poeziji da, v prozi ne, še toliko manj, ko gre za kratke zgodbe,« pojasnjuje Gašper Stražišar, pisec, novinar, urednik z diplomama iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. V obeh se je dotikal polja erotike. Pove, da ga je k sodelovanju povabila Hana Bujanović Kokot, ki zadnja leta sodeluje z Layerjevo založbo, ideja za natečaj pa je prišla spontano.

»Nekdo od naju je v šali dejal, kaj pa če bi tokrat v natečaju izbrali tematiko erotike? Pomislila, sva, da z idejo morda ne bova uspela, ker pa sva oba noro predana literaturi, sva vedela, da če bo kdo tak natečaj izpeljal, ga bova midva,« pove Stražišar in doda, da ima erotika v javnosti hitro negativni predznak, saj jo običajno začnemo povezovati s pornografijo, kar pa erotika vendarle ni. Erotika ni zgolj telesnost, ampak je tudi opevanje ljubezni. Seveda je meja med njima včasih lahko zelo spolzka. Pri tem ugotavlja, da imamo ljudje do teme še vedno odpor, celo mladi o erotiki raje ne govorijo.

»Ko pa se govori o erotiki, se običajno govori posmehljivo,« dodaja Hana Bujanović Kokot in poudarja, da gre za odprt natečaj, ki nima starostnih niti krajevnih omejitev. »Prav tako gre lahko za zelo intimne teme, zgodbe, v katerih odnos ni nujen, ampak gre za eno osebo, lahko gre za medgeneracijske odnose, heteroseksualne kot istospolne ljubezni ... Da se o njej ogovori, erotika odpira različna področja življenja. Upam, da beseda erotika ljudi ne bo omejevala.«

Za vse generacije

Sogovornika ugotavljata, da je napočil tudi čas, da v ospredje postavimo tudi kratko prozo. »Po natečajih poezije v preteklosti smo lani izdali antologijo kratke proze Polževi razmisleki, letos tako nadaljujemo z erotiko,« dodaja ona, on pa poudarja, da je problem, da se kratka proza pogosto omenja kot žanr, neke vrste mala sestra romana. Z njo pisec začne. »Kratko prozo želiva postaviti enakovredno romanu, saj ima lahko enako ustvarjalno moč kot roman, ne glede na žanr. Pogled na roman je pri nas arhaičen in v primerjavi s kratko prozo še vedno velja za 'višje intelektualno delo'. Mlajša generacija na to gleda drugače.«

Urednika pričakujeta generacijsko in avtorsko zelo raznolike prispevke, predvsem pa želita, da se o erotiki začne govoriti tako med mladimi kot starejšimi. Kot pravi Gašper, naj se pogled na to začne pri 18 in konča pri 100 plus letih, in Hana, da se zdrav odprt pogled na temo prenese v vsakdanje življenje.

Celostno podobo za natečaj je pripravil Gal Grobovšek, antologijo bo spremljala tudi likovna oprema ali fotografije, naslov pa … bodo bržkone dali avtorji in avtorice, dodajata sogovornika.