Občine prijavile za več kot milijardo evrov škode

V občinah milijarda evrov škode

Vlada se je v sredo seznanila z informacijo o izhodiščih za predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi ujme 4. avgusta. Pripravili so ga na ministrstvu za naravne vire in prostor, nanaša pa se na zagotovitev sredstev predplačila lokalnim skupnostim do višine 40 odstotkov predhodne ocene škode na objektih v lasti občin ali na objektih v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina. Zagotovljena bodo tudi sredstva, potrebna za izvedbo geotehničnih ukrepov. Kot so sporočili, je do postavljenega roka prijavo škode podalo 123 občin, predhodna ocena skupne škode pa znaša nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov. Vlada je tudi odločila, da se 51 občinam, ki so utrpele škodo v ujmah med 26. julijem in 3. avgustom, povrnejo upravičeni intervencijski stroški v višini nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Ministrstvu za obrambo oziroma upravi za zaščito in reševanje je naložila, da na podlagi podanih zahtevkov prizadetih občin izplača povračilo upravičenih intervencijskih stroškov občinam, vendar ne več, kot je ocenjena vrednost. Izplačila bodo šla iz proračunske rezerve. V tej fazi se izplačujejo intervencijski stroški občinam, medtem ko se bo povračilo upravičenih stroškov gasilskih intervencij reševalo ločeno ob pripravi končnega poročila o ukrepanju, so še zapisali v sporočilu po seji vlade.

Brez podpore omejitvi županskih mandatov

Državni svet je v sredo ob obravnavi predloga dopolnitev zakona o lokalnih volitvah, ki ga je v državni zbor vložila Piratska stranka s podporo več kot 5000 volivcev, ocenil, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Državnemu zboru je predlagal, da predlog dopolnitev zakona, ki omejuje število mandatov županj in županov na največ dva zaporedna mandata, zavrne. S tem se je državni svet pridružil mnenjem Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in vlade, so v sporočilu za javnost zapisali v državnem svetu, zakona pa ne podpira niti vlada. V Piratski stranki so dejali, da interesne skupine županov poskušajo zatreti razpravo o omejevanju županskih mandatov, državni svetniki pa so do sedaj predlog zakona »zgolj diskreditirali z neutemeljenimi obtožbami o domnevni nedemokratičnosti in neustavnosti«.

Hrvaška naj okrepi nadzor

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v torek v telefonskem pogovoru hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića opozoril na veliko število nezakonitih prehodov na slovensko-hrvaški meji, zato mu je predlagal, naj Hrvaška okrepi nadzor. Kot so sporočili z ministrstva, je Poklukar hrvaškega kolega opozoril, da so povečanje števila nezakonitih prehodov meje zaznali predvsem na območju občine Brežice, zato je slovenska policija tam dodatno okrepila nadzor. Poklukar je Božinoviću predlagal, naj storijo podobno in mu ponudil pomoč slovenske policije pri varovanju zunanje meje Evropske unije. Slovenska policija je sicer v prvih sedmih mesecih letos obravnavala 26.871 nezakonitih prehodov meje, v enakem obdobju lani jih je bilo 10.103. Največ je bilo državljanov Afganistana, ki predstavljajo skoraj petino vseh nezakonitih migrantov, sledijo državljani Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije. Do konca julija so na območju novomeške policijske uprave zabeležili skoraj 73 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov meje. V SDS zato zahtevajo sklic nujne seje odbora državnega zbora za notranje zadeve. Od vlade in notranjega ministrstva pričakuje, da na mejo znova pošlje vojsko, se s Hrvaško dogovori za mešane patrulje in ustavi odstranjevanje ograje na meji.

Pritožbe nad ravnanjem veleposlanice

Pet zaposlenih na slovenskem veleposlaništvu v Prištini veleposlanici Minci Benedejčič očita mobing in kršenje zakonodaje, so ta teden poročali mediji. Očitajo ji nenehno nasilno obnašanje, s svojim ravnanjem pa da povzroča materialno in nematerialno škodo ter jim onemogoča normalno življenje in delo, kar lahko njim in njihovim družinam povzroči hude psihofizične posledice. Uslužbenci veleposlaništva trdijo, da z veleposlanico ne morejo več delati, zato napovedujejo tožbo zoper njo in zunanje ministrstvo, če bo ostala na položaju. Ministrica Tanja Fajon je v sredo za RTV Slovenijo povedala, da pri ravnanju veleposlanice niso ugotovili večjih nepravilnosti. Kot je dejala, so bile napake storjene zlasti v odnosu z zaposlenimi, zato je veleposlanico pozvala, naj izboljša medsebojne odnose.