O nasilju nad starejšimi

Na posvetu, ki ga je minuli ponedeljek gostil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, so razpravljali o kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih za preprečevanje nasilja nad starejšimi.

Ljubljana – Ministrstvo za solidarno prihodnost je minuli ponedeljek v luči nedavnih dogodkov v Domu starejših občanov (DSO) Trebnje, kjer se je dijakinja na počitniškem delu izživljala nad oskrbovancema, pripravilo posvet na temo zaščite starejših pred nasiljem. Dogovorili so se, da bodo v okviru kratkoročnih ukrepov vzpostavili bazo izobraževalnih vsebin za zaposlene s poudarkom na prepoznavanju in preprečevanju nasilja. Dolgoročno pa bodo oblikovali strategijo in akcijski načrt za preprečevanje nasilja ter naslovili kadrovsko problematiko na socialnovarstvenem področju. Predstavnica društva Srebrna nit Darinka Klemenc je ob tem opozorila, da je treba poleg fizičnega nasilja v obzir vzeti tudi ekonomsko in spolno nasilje nad starejšimi.

»Problematiko nasilja moramo vedno naslavljati z vso resnostjo in razumevanjem njene kompleksnosti,« je povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in poudaril, da nasilni dogodek v DSO Trebnje ne odraža splošnega stanja v domovih. Skupaj s sodelavci je na posvetu poudaril, da aktualna zakonodaja zadostno ureja področje preprečevanja nasilja, da pa nas čaka skupno delo na terenu. »Nasilje prinaša stigmo, marsikdo si ne upa spregovoriti, zato načrtujmo ukrepe predvsem v smeri ozaveščanja in izobraževanja,« je napovedal Maljevac.

Ključna izobrazba mladih

Valerija Lekić Poljšak in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije sta poudarila, da mora država okrepiti kadrovske normative, zagotoviti enak standard nadzora za vse in ukrepati za podporo starejšim tako v institucijah kot izven njih. Mirjana Česen, predstavnica Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije, je dodala, da so vsi akterji, ko opazijo nasilje, dolžni ukrepati – in to tudi storijo. Kljub ukrepom pa velik problem opaža v vrnitvi žrtev v ogrožajoče okolje.

V boju proti nasilju nad starejšimi je ključna tudi izobrazba mladih, so si bili enotni razpravljavci. Po besedah Ane Ramovš iz Inštituta Antona Trstenjaka moramo v izobraževalne procese vključiti vzgajanje z empatijo, spoštovanjem in razumevanjem procesa staranja. Monika Ažman in Draga Štromajer iz Zbornice zdravstvene in babiške nege pa sta opozorili na pomanjkanje strokovnjakov, ki bi bili z znanjem opolnomočeni za pogovor po prijavi zlorabe s strani žrtve ali osebe, ki je nasilje zaznala. Dodali sta, da mora uvajanje pripravnikov, dijakov, študentov in vseh drugih v delo v socialnovarstvenih zavodih postati del osnovnih nalog zaposlenih.