V državnem zboru nadomestna poslanca

Kmalu 640 milijonov evrov neposrednih izplačil iz proračuna

Predsednik vlade Robert Golob je v ponedeljek odgovarjal na vprašanja državnih poslancev. Med drugim je dejal, da v naslednjih tednih iz proračuna pričakuje za okoli 640 milijonov evrov neposrednih izplačil ljudem, gospodarstvu in občinam v okviru ukrepov po poplavah. »Nikoli v zgodovini te države ob nobeni nesreči ni bilo izplačanega toliko denarja, niti ne tako hitro,« je poudaril. Pospešeno vzpostavljajo tudi tehnično pisarno, ki bo v pomoč najbolj ogroženim. Posebnega individualnega svetovanja in obravnave bodo deležni tisti, ki so utrpeli za več kot 30.000 evrov neposredne škode, po ocenah je takih nekaj več kot tisoč. »Nekateri bodo potrebovali nadomestne domove, nekateri denarno pomoč, nekateri pomoč pri reprogramiranju kreditov ali celo odpisu, nekateri pri zavarovalnicah,« je povedal Golob. Ob tem je poudaril, da nadomestne gradnje kljub spremembam zakonodaje za njihovo pospešitev potrebujejo čas, pri čemer ne moremo govoriti hitreje kot v roku naslednjih dvanajst mesecev. Vlada je za tiste, ki jim je treba čez zimo najti nadomestno bivanje, dala na razpolago stanovanjski fond, za stanovanja pa ne bo treba plačati najemnin. »Ta proces je vzpostavljen. Kdor nima urejenih bivalnih pogojev, naj se obrne na vlado, lahko tudi na klicni center 114,« je dodal.

Odločitve državnega zbora

Državni zbor je v sredo potrdil mandata nadomestnima poslancema Gibanja Svoboda Dejanu Süču in Juriju Lepu, ki sta v poslanskih vrstah nadomestila Dejana Zavca in Martina Marzidovška. Slednja sta prejšnji teden odstopila kot poslanca. Zavec je kot razlog navedel zdravstvene razloge, Marzidovšek pa nov karierni izziv. Poslanci so ta teden potrdili tudi zakon o povračilu glob zaradi covidnih odlokov, ki predvideva povrnitev plačanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo. Po besedah ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan se globe ne bodo vračale za prekrške z elementi nasilja. V času covida je bilo uvedenih 62 tisoč prekrškovnih postopkov. Državni zbor je potrdil tudi spremembe zakona o verski svobodi, ki je verskim uslužbencem znižal nadomestilo za plačilo socialnih prispevkov. Sprememba zakona sicer zvišuje zakonsko določeno višino državnega kritja prispevkov z zdajšnjih 48 na 60 odstotkov povprečne plače, a hkrati ukinja lansko uredbo vlade, s katero je ta določila 100-odstotno kritje prispevkov. S tem bo višina kritja prispevkov po novem dejansko nižja za 40 odstotkov.

Golob na pediatrični kliniki

Po medijskem poročanju o smrti dveh otrok s hudo srčno napako po operaciji v Izraelu, kamor so ju poleti napotili po zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru, kjer so ostali brez srčnih kirurgov, je predsednik vlade Robert Golob, ki opravlja tudi funkcijo ministra za zdravje, obiskal Pediatrično kliniko v Ljubljani. Seznanil se je z razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami in glede primera smrti dveh otrok povedal, da je bil že sprožen zunanji strokovni nadzor. »V tem trenutku smo zadovoljni s tem, in dokler ne dobimo rezultatov nadzora, ne bomo sprožali nobenih dodatnih ukrepov,« je poudaril. Trenutno sicer v ljubljanskem kliničnem centru delujeta dva otroška srčna kirurga, kar je po oceni vodstva dovolj, za otroke z zelo redkimi in kompleksnimi srčnimi napakami pa je dogovorjeno, da jih bodo zdravili v centru v Münchnu in v kliniki v Stuttgartu, kjer je delno zaposlen tudi otroški srčni kirurg Janez Vodiškar, ki od 8. septembra vodi Center za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana.

Na Generalni skupščini Združenih narodov

V New Yorku poteka 78. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov (ZN). Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev v ospredje postavila podnebne spremembe (in ob tem omenila katastrofalne poplave v Sloveniji), potrebo po reformi Varnostnega sveta ZN, pasti digitalne dobe in enakost spolov. Kot je med drugim opozorila, svet živi v najzahtevnejših časih od ustanovitve ZN, ko človeško dostojanstvo še vedno ni zagotovljeno, pravno zavezujoče pogodbe se ne izvajajo, vojne in spopadi se nadaljujejo, svet pa ni povsem priznal resnosti podnebnih sprememb. Zahvalila se je tudi za izvolitev Slovenije v Varnostni svet za obdobje 2024–2025. Ob tem je pozvala k nujni reformi Varnostnega sveta.