Izhodišče vzpona je mejni prehod Predel oz. začetek vzpona ob obelisku. / Foto: Jelena Justin

Mejne glave

Nemške glave (1597 n. m.) – Izjemno razgledišče na meji med Italijo in Slovenijo. Z nizko višinsko razliko kar vabi na obisk, a odločilen je smisel za orientacijo. Možički le tam, kjer je res nujno potrebno.

Nekdanji mejni prehod Predel je izhodišče za nekaj zanimivih tur, ki pa so neoznačene, pravzaprav brezpotje, kjer je nujen smisel za orientacijo. Zahtevnejši vzpon je na Predelske glave, ki se naprej nadaljuje na vrh Laštanovca, Skutnik in Vršič. Lažje dostopne, a še vedno je nujen smisel za orientacijo, so Nemške glave, naš tokratni cilj. Na zemljevidih bomo našli še dve imeni: Zottenkopf ali Cime dei Mughi.

Po gorenjski avtocesti se zapeljemo do izvoza Hrušica, od koder nadaljujemo naprej do Rateč. Malce pred Trbižem zavijemo levo proti mejnemu prehodu Predel. Peljemo skozi nekdanji rudarski kraj Rabelj / Cave del Predil. Čez nekaj kilometrov smo pri Rabeljskem jezeru, kjer se začnemo vzpenjati na Predel. Na prehodu parkiramo, z vzponom pa začnemo pri ogromnem mejnem kamnu (obelisk) na italijanski strani.

Ko stopimo na travnik, hodimo po njegovi desni strani. Ko pridemo do gozda, je steza dobro vidna. Strmo se povzpnemo v okljukih. Pred seboj hitro zagledamo grapo. Ko se ji približamo, zagledamo tudi možica. Pozor! Dobro vidna pot gre ob levi strani možica, vendar ni prava. Pri možicu zavijemo ostro desno mimo njega, naredimo dva koraka in spet smo na dobro vidni stezi, ki preči grapo in nadaljuje s strmim vzponom skozi gozd. Po dežju vzpon ni neprijeten zaradi precej blatne poti, prepletene s številnimi koreninami.

Ko pridemo iz nekakšnega skalnega korita, je pred nami druga, kamnita grapa. Možica zagledamo na drugi strani. Prečimo še to grapo in nadaljujemo z vzponom. Ko dosežemo gost pas ruševja, ga prečimo (pot je izsekana). Ko izstopimo na plano, zagledamo možica. Ta nam bo še kako koristil, ko se bomo vračali po poti vzpona. Pot se malce spusti in na drugi strani spet povzpne. Hodimo mimo mejnih kamnov številka 21, 22 in 23. Ko pred seboj zagledamo vrh Nemške glave s trdnjavo na desni strani, je pred nami najzahtevnejši del poti; spust v strmo škrbino. Potrebna je previdnost, saj je na poti strjen grušč, plezalni vložek pa je trdna skala, ki drži. Škrbina ima tudi obvoz, ki pa je bil videti zahtevnejši kot ta običajen spust. Na škrbini se na naši levi odpre globoka, ozka grapa, mi pa nadaljujemo proti vrhu Nemške glave, do koder nas pripelje strma, lepa pot.

Nemške glave so odličen razglednik; Kaninsko pogorje, greben Poliških Špikov, Koštrunove špice, Viš, Lepa glava, Visoka polica, zadaj Kamniti lovec, Kraljevska špica, Rabeljsko jezero, Predelske glave, Mangart, Jalovec, na dosegu roke pa Jerebica.

Do ohranjene utrdbe se prebijemo skozi gosto ruševje.

Sestopimo po poti vzpona. Škrbina je pri vzponu precej lažja kot pri sestopu. Pozorni bodimo predvsem v delu, kjer je naokoli ruševje, da ne zgrešimo možička, ki nas bo pravilno usmeril.

Ob tem le še skromen nasvet: ture se ne lotevajmo po močnejšem deževju, saj zna biti zaradi možnosti zdrsa na več mestih precej nevarna.

Nadmorska višina: 1597 m
Višinska razlika: 540 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 4 / 5