Venček nad smučiščem
Schiesseck (2275 m n. m.)–Hoher Zinken (2222 m n. m.)–Niedrigen Zinken (2212 m n. m.) – Ponovno gremo v Avstrijo. Danes bomo obiskali venček vrhov nad smučiščem Lachtal, ki leži v Vzhodnih Turah, imenovanih tudi Nizke Ture.
Spisek gora, ki si jih želim obiskati, je dolg. Izredno dolg. In namesto da bi se krajšal, je po vsaki turi, ki jo naredim, še daljši. Ja, gora je ogromno in novih idej vedno več in več. Tura, ki jo danes delim z vami, je izjemno lepa za turne smučarje, za krpljarje, lahko tudi za pešake. Noben problem, le če je snežna odeja takšna, da drži težo človeka.
Naše izhodišče je Lachtal. Če gremo iz Kranja, je najkrajša pot čez Ljubelj, skozi Celovec, od koder nadaljujemo skozi Neumarkt in der Steiermark, Teufenbach, Niederwölz do kraja Schiltern, kjer zavijemo na cesto proti smučišču Lachtal, na višini 1524 m. Tukaj je naše izhodišče. Iz Kranja do izhodišča je 142 km.
Parkiramo na urejenem parkirišču, nato pa sestopimo nekaj sto metrov in zavijemo levo na makadamsko cesto. V zmernem vzponu pridobivamo višino, sledimo makadamski cesti. Predvidevam, da bomo sledili sledem turnih smučarjev ali krpljarjev. Za našim hrbtom, na drugi strani doline, so v daljavi vetrnice. Ko se cesta nekako konča, sledi strmejši del vzpona, deloma skozi gozd, ki nas pripelje do grebena. Pred nami se pokažejo vrhovi, ki nas čakajo. Povzpnemo se do vrha Rossalm, 1894 m n. m., ki ga označuje velik križ. Od tod nadaljujemo po grebenu. Vzpon je zmeren, nekaj časa hodimo celo po ravnem. Na desni strani je pod nami dolina, po kateri se vzpenja velika večina turnih smučarjev. Ta dolina je tudi tista, po kateri odsmučajo v dolino. No, velika večina. Eni odsmučajo kar po urejenem smučišču. Naslednji vrh, ki ga dosežemo, je Knappenstein, ki ga označuje kup skal, na vrhu katerih je mali križ. Pred nami se odpre neskončno dokaj položno pobočje. Po sredini poteka tudi nekakšna lesena ograja, verjetno ostanek poletja, saj se na teh vrhovih zagotovo pase živina. Vzpenjamo se po pobočju, ki višje postaja malce strmejše in strmo. Ko že mislimo, da smo dosegli naš vrh, ugotovimo, da smo na predvrhu, ki ga označuje ogromen možic. Nadaljujemo proti severu, še malce po grebenu, ponekod celo izgubimo višino, nato pa se strmo povzpnemo na vrh Schiesseck, 2275 m n. m., ki ga označuje velik, kovinski križ. Razgled je čudovit. Pred nami so verige gora, ki vabijo, da jih raziščemo. Pogled v daljavi se ustavi na naših, domačih gorah, proti zahodu so Visoke Ture in Krške Alpe. Čudovit svet, ki kar vabi, da ga pogosteje obiščemo.
Z vrha Schiessecka se vrnemo do predvrha, nato pa sestopimo do sedla, ki je pod nami. Sestop je strmejši, kot je bil vzpon, in zimska oprema še kako prav pride. Saj veste, dereze in cepin. Gibljemo se po visokogorju in male derezice tukaj ne pridejo v poštev. Na sedlu se začnemo vzpenjati na Hoher Zinken, 2222 m n. m. V zmernem vzponu hitro dosežemo vrh. Z vrha nadaljujemo naprej po grebenu. Počasi začnemo izgubljati višino in približujemo se zgornji postaji vlečnice smučišča Lachtal. Nadaljujemo mimo žičnice in se povzpnemo še na Niedriger Zinken, 2212 m n. m. Ko se ozremo proti dolini, kjer nas čaka jekleni konjiček, imamo na svoji levi vetrnice, ki proizvajajo električno energijo in smo jih na začetku našega pohoda videli precej daleč v daljavi. Z Niedriger Zinkna nas čaka le še sestop v dolino. Poleti gre markirana pot nekako čez smučišče in tudi pozimi nam ne preostane drugega, kot da se spuščamo ob robu smučišča. No, če smo pa malce pretkani, se pa spustimo le do ene od sedežnic in se z njo odpeljemo v dolino.
Nadmorska višina: 2275 m
Višinska razlika: 930 m
Trajanje: 5–6 ur
Zahtevnost: 2 / 5