Tekaško-uživaško sta obkrožili Julijske Alpe

Jeseničanki Tjaša Žnidar in Draga Žbontar sta v petih dneh pretekli 275-kilometrsko pohodniško pot Juliana Trail. Podvig sta poimenovali Tekaško-uživaško po Juliani, podvig začeli in končali v Kranjski Gori, vsak dan pa premagali po približno tri etape od skupaj šestnajstih.

Jesenice – Konec julija sta dve navdušeni tekačici z Jesenic, 39-letna Tjaša Žnidar in 53-letna Draga Žbontar, pretekli novo pohodniško pot Juliana Trail. V petih dneh sta obkrožili Julijske Alpe in na koncu krožne poti se je njun tekaški števec ustavil na 275 kilometrih, premagali pa sta tudi 8200 višinskih metrov. Poti, ki sta jo začeli in končali v Kranjski Gori, sta se lotili v smeri urinega kazalca, vsak dan pa sta premagali po približno tri etape; celotna trasa je sicer razdeljena na 16 etap.

»Poteka po kolovozih, makadamih, nekaj tudi po kolesarskih poteh in asfaltu, najlepša pa je tam, kje poteka po gozdu in se steza dvigne višje, večkrat do višine tisoč metrov nad morjem ali več. Večjih in zahtevnejših vzponov na poti ni, ves čas pa se ponujajo veličastni razgledi na naše najvišje vrhove, vključno z najvišjim, Triglavom,« sta povedali tekačici, ki zase pravita, da sta v zrelih tekaških letih: Tjaša ima 39 let, Draga 53 let. Obe imata sicer družino in že polnoletne otroke, Tjaša je zaposlena na Okrajnem sodišču v Radovljici kot strokovna sodelavka, Draga pa v skladišču smuči v Elanu.

Na pot sta se podali brez spremstva, ker pa pot poteka mimo krajev, kjer živita, sta v drugi etapi lahko mokro obutev od razmočenega terena zaradi večdnevnega deževja kar doma zamenjali za suho. Sicer pa sta vse potrebno imeli v 12-litrskih tekaških nahrbtnikih: nekaj rezervnih oblačil, najnujnejše za osebno higieno, nekaj priročne lekarne in prve pomoči, dober liter vode in nekaj hrane za energijo, zlasti ploščice iz ovsenih kosmičev ter gele. Oblačila sta sproti oprali in posušili na nahrbtnikih.

Prvi dve noči sta prespali pri prijateljih, drugi dve pa v hostlih v Tolminu in v Logu pod Mangartom.

Na poti sta se vsak dan tudi osvežili v vodi, saj je v večini etap pot speljana mimo rek (Sava, Bača in Soča) ali jezer (Šobec, Bled, Bohinj, jezero pri Mostu na Soči). Ob ali zgolj malo s poti so tudi slapovi Sopota, Kozjak in Zaročenca.

Posebnih težav na poti nista imeli, so pa Tjašo pestile bolečine v kolenu in žulji, a sta z malo improvizacije tudi to premagali.

Na poti sta s seboj imeli vodnik po poti Juliana Trail, je pa pot, sta povedali, večinoma dobro označena. »Opazne rumene puščice kažejo smer, le bohinjske etape so označene z ličnimi lesenimi oznakami, ki se lepo skladajo z okoljem. Zelo dobrodošle so tudi oznake na kamnih, drevesih in tleh, ki pa jih v začetnih etapah v času najinega popotovanja še ni bilo. Italijanski del 16. etape, ki poteka od Predela mimo Trbiža do Rateč, še ni označen. V primeru manjkajočih ali nejasno postavljenih oznak je v pomoč GPS sled celotne poti, dostopna na aplikaciji OutdoorActive, ter prav tako podrobni opisi poti v spletnem vodiču www.julian-alps.com. Na nekaterih mestih oznake, opis in GPS sled niso povsem skladni, posledično se razlikujejo tudi podatki o dolžini poti, od 267 km do 280 km,« poudarjata tekačici.

In v čem je po njunem mnenju največji čar poti?

»Večinoma vodi po manj znanih stezah med že poznanimi kraji, odkriva kotičke, kamor sicer morda ne bi nikoli stopili. Je precej ravninska in ni tehnično zahtevna. Primerna je za pohodnike, zelo primerna tudi za tekače, ki gredo radi daleč. Manj primerna je za kolesarje, saj bi s kolesom bilo treba marsikateri najlepši odsek poti izpustiti. Pot se lahko opravi v več delih, po posameznih etapah, pri čemer in ima prav vsaka svoje čare. Vsaka etapa je zanimiva ter raznolika in lahko predstavlja več kot primeren enodnevni izlet za vso družino.«