Na dobro ohranjeni vojaški mulatjeri / Foto: Jelena Justin

Granit, voda in rododendron

Alta via del Granito, II. – Tridnevni treking po t. i. Granitni poti oz. Alta via del Granito. Dolomiti Lagorai. Drugi dan. Voda. Granit. Rododendron. Opomin prve svetovne vojne.

Zadnjič sem opisala prvi dan trekinga po t. i. Alta via del Granito, danes bo na vrsti drugi dan. Ta dan nas čaka približno 13 kilometrov in približno 8 ur hoje.

Od koče Caldenave najprej izgubimo nekaj višinskih metrov, pridemo do potočka Caserine, kjer je lesen mostiček. Že smo na drugi strani, kjer sledimo oznakam Alta via del Granito (AVG), pot št. 360, in se začnemo precej strmo vzpenjati skozi gozd. Strmina popusti, ko prečimo pobočje, ki nas pripelje do skoraj izravnave, kjer se bohoti čudovit rododendron. Manjših vodnih bajerčkov je ogromno. Pot začne ponovno pridobivati na strmini, ko dosežemo bivak Lastei na višini 2025 m. Pod nami je jezero Laghi della Val d'Inferno. Od bivaka naprej se pot vzpenja med samim čudovitim zelenjem, z vsakim metrom so lepši razgledi, cvetoč rododendron pa le še poživi vse skupaj. Hitro smo pri naslednjem bivaku Scagni, 2094 m n. m. Odpre se pogled na Cima Orsera, 2406 m n. m., in Cima delle buse Todesche, 2408 m n. m. Od tod dalje po precej kraškem svetu, ki je poraščen, zelen in z ogromno vode, prečimo planotast svet. Še vedno sledimo poti št. 360, ko dosežemo izjemno utrjeno in ohranjeno vojaško mulatjero. Nasproti so ošiljene in nedostopne granitne špice. Nadaljujemo do ovinka, kjer nas smerokaz usmeri levo, na prečno pot. Pred nami se pokaže tudi gora, ki jo bomo obiskali tretji dan, in gora, pod katero je naše tokratno prenočišče. Gre za Cima d'Asta, 2847 m visoko damo. A pot do nje je še dolga. Zapustimo pot 360, ki se spusti v dolino, zavijemo levo in nadaljujemo po 373. Po udobni, široki in odlično utrjeni mulatjeri prečimo pobočje Monte Cengello, 2439 m n. m. Le vprašamo se lahko, kakšne vojne zgodbe so se odvijale v teh krajih, o kakšni grozi bi lahko pripovedovale skale, ki so neme priče krutih in krvavih dejanj začetka 20. stoletja.

Prečna pot nas pripelje do bivaka Lasteati, 2303 m n. m. Gori, ki nas vabi, smo bližje, a nas čaka še kar nekaj ur hoje. Od bivaka se spustimo do jezera Lago di Forcella Magna in naprej do škrbine Magna. Tukaj pa malce pozornosti. Naj nas ne zavede napis na smerokazu, ki nas usmeri na pot 326 proti koči Cima d'Asta. To ni naša Alta via del Granito! Gre za pot, ki pelje med drugim do odcepa v ferato Gabrielli, ki pa danes ni naša izbira. Naša izbira je Granitna pot. Na skali pod škrbino opazimo puščico in št. 380, ki usmeri levo na AVG. To je naša pot. Še malce bomo izgubili višine, hodili skoraj po ravnem po ogromnih granitnih blokih, prišli do travnatega pomola, ki malce spomni na našo Slemenovo špico, nato pa zavili desno navzdol ter dosegli razcep. Pot 380 gre v dolino, mi pa zavijemo desno strmo navzgor na pot 380 b. Pot, ki poteka čez travnato pobočje, je izjemno strma. Malce višje preči rahlo v levo, nato pa se ponovno požene strmo navzgor. Razlika je ta, da je tokrat pot travnato granitna, da hodimo po granitnih ploščah, ki so »vkovane« v zemljo. Strmina z višinskim metrom narašča in tik pod vrhom sedla Soceda si moramo ponekod tudi malce pomagati z rokami. Obdaja nas granitni svet. S sedla že vidimo kočo, ki nam bo nudila varno zavetje za eno noč. Do koče je še približno 20 minut lahkotne hoje, ki pa zahteva pozornost zaradi granitnih blokov. Dosežemo jezerce Lago di Cima d'Asta in se povzpnemo do koče z istim imenom oz. originalno Rifugio Brentari Cima d'Asta.

Za tretji dan trekinga nas čaka vzpon na vrh ter sestop v dolino. Nadaljevanje sledi …

Nadmorska višina: 2480 m
Višinska razlika: 1318 m gor, 645 m dol
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 2 / 5