Slovenska Dirka po Franciji

Končano je. Za nami so trije naporni tedni, ki so jih kolesarji preživeli na Dirki po Franciji; in naporni tudi za nas, ki smo trepetali predvsem pred televizijskimi zasloni. Letos smo imeli res veliko razlogov za spremljanje kolesarjev, saj sta naša Primož in Tadej nedvomno dosegla najbolj viden rezultat na največjem tekmovanju v kolesarstvu – Tour de France. »Piše se zgodovina Slovenskega kolesarstva« in »epski dvoboj naših« smo večkrat slišali komentatorje.

In res gredo človeku kocine pokonci, ko naš kolesar Tadej Pogačar v rumenem dvigne slovensko zastavo pred Slavolokom zmage v Parizu, milijoni gledalcev pa to gledajo po televiziji. Povrhu tega je tudi drugouvrščeni Slovenec – veliki športnik Primož Roglič, ki je pravzaprav najbolj zaslužen, da smo Slovenci tako navdušeni nad kolesarstvom, saj nam je v zadnjih letih vlil samozavest. Dokazal, da se naši kolesarji lahko potegujejo za prva mesta na največjih svetovnih tekmovanjih. Primož je pokazal, kako velik človek je, ko je športno priznal poraz in iskreno čestital Tadeju za neverjeten uspeh. To zmorejo samo veliki in mi, gledalci, ki smo na kavčih trepetali, se lahko samo učimo.

Prvič smo trepetali, ko je Primož zmagal v četrti etapi. Vedeli smo, da je v izvrstni formi, a poškodba nekaj tednov pred startom nas je pustila v negotovosti. Ko je v deveti etapi oblekel rumeno majico, smo se pomirili in še bolj navijali. Primoževa ekipa Jumbo-Visma je opravila veliko delo, ko so skupaj branili majico, a na koncu so vedno odločile noge kapetana Primoža, ki je vsakič znova dokazal, da je v vrhunski formi in velik borec.

Tadej Pogačar je imel na videz lažje delo, saj je »samo« sledil Primožu. A v prvih etapah je imel veliko smole z defekti. Takrat je bil pogosto ob njem Jan Polanc, ki mu je pomagal pri zmanjševanju zaostanka. Janu smo lahko vsi hvaležni za opravljeno delo. Tadej je v 13. etapi izničil skoraj ves zaostanek za Primožem. Takrat smo prvič pomislili, da ga lahko premaga. A v 17., kraljevski etapi se je Primož boril kot lev in v zadnjih kilometrih brutalnega vzpona na Col de la Loze (2304 m n. m.) pridobil še nekaj sekund. Tadej je napad ubranil in ta dan oblekel celo pikčasto majico kot najboljši hribolazec.

Nato se je v soboto na kronometru zgodil »epski preobrat«, ko je Tadej na pedale pritiskal kot v transu, Primož pa, vidno utrujen od branjenja rumene majice in napadov sotekmovalcev na cesti in predvsem tujih medijev, ni bil najbolj svež.

Čestitke tudi Luki Mezgecu, ki je v 14. in 19. etapi osvojil drugo mesto; s tem, da je bil najboljši v ciljnem sprintu. Obakrat mu je prvo mesto vzel pobeg Danca Andersena.

Velik poklon tudi Mateju Mohoriču za dobro opravljeno nalogo. Tudi Matej je sposoben narediti viden rezultat na večjih tekmovanjih, a tokrat je imel vlogo pomočnika in je vse moči podredil cilju svojega kapetana Mikela Lande. Matej je tako močno vlekel skupino, da so ga tovariši iz ekipe rotili, naj zmanjša tempo.

To je res zgodovinski trenutek za naše kolesarstvo. Leta 2008, ko je Tadej Valjavec osvojil deseto mesto, smo mnogi mislili, da bo kaj takšnega težko ponoviti. A letos so naši junaki dokazali, da se lahko uvrstijo precej više. Nova generacija s Primožem na čelu nam dokazuje, da so lahko še boljši. Z veseljem pričakujem, kaj nam bo v naslednjih letih pokazal Tadej Pogačar. A kaj več sploh lahko sploh še doseže? Tako z lahkoto, kot je letos zmagal in ob tem osvojil še dve majici, belo in pikčasto, ne bo šlo več. Braniti je vedno težje kot neobremenjeno napadati, to je letos spoznal Primož.

Naši kolesarji so z uspehi na letošnjem Touru ogromno prispevali k popularizaciji kolesarstva. Upam, da bodo to finančno občutili tudi naši kolesarski klubi, ki večinoma z minimalnimi sredstvi vzgajajo mlade kolesarje, in bomo lahko tudi čez deset let navdušeno spremljali naše.

Celoten spektakel je tako in tako en velik šov za gledalce, ki bomo najbrž še kar nekaj časa podoživljali dogodke na letošnji Dirki po Franciji. Kolesarji pa so z mislimi že na svetovnem prvenstvu, ki se začne ta četrtek. Takrat se bodo karte na novo premešale. Jaz bom navijal za Mateja, ki je fant od fare – Besniške.