Štiri imena, ena gora

Zahomec (1813 m n. m.) – Skrajni vzhod Karnijskih Alp. Vrh s štirimi imeni: Zahomec, Achomitzer Berg, Monte Acomizza in Schönwipfel.

Idej za izlete je ogromno, včasih celo preveč. Pogosto se mi zdi, da me kakšna gora pokliče, najde in jo grem obiskat. Včasih kakšno idejo dajo celo družbeno omrežja. No, na tej gori smo že bili, vendar dolga leta nazaj. Pa jo obiščimo še enkrat.

Zapeljemo se proti Italiji, proti Trbižu, in nadaljujemo do Žabnic (Camporossa). V krožišču zavijemo na prvi izvoz, se spustimo do podvoza, tik za njim pa nadaljujemo desno. Rjav smerokaz na nasprotni strani nas usmeri proti dolini Val Bartolo oz. Vrtinjlogarskemu grabnu. Ozka asfaltirana cesta kmalu zavije levo, nastopi makadam. Vozimo po soteski, približno tri kilometre, ko na levi strani zagledamo tablo ter urejeno plezališče, pred sabo pa mostiček, še malce naprej pa izrazit skalni rogelj, ki je videti kot dvignjen prst, ki nam žuga. Pred mostičkom na levi strani parkiramo.

Pred mostičkom zavijemo na levi breg, »ujamemo« markirano pot št. 509, ki pripelje z nasprotnega brega, s sedla Canton. Vzpenjamo se po utrjeni mulatjeri. Strmo, a lepo speljana pot ne daje tega občutka. Pogled navzdol, ko je dolina kar naenkrat globoko pod nami, daje jasno vedeti, da smo hitro pridobili višino. Sledimo markirani poti, a bodimo pozorni. Ko se pot malce položi in pred seboj vidimo mulatjero, ki se nadaljuje, nas rdeča puščica na drevesu usmeri desno na gozdno sleme. Strmo se dvigamo po slemenu in višje prečimo pot ter nadaljujemo po slemenu. Usmerita nas možic in nerodno postavljena markacija. Še naprej sledimo gozdnemu slemenu, ki počasi začne zavijati v levo in nas pripelje do gozdarske koče Cima Muli. Tukaj se tudi naša pot št. 509 združi s potjo št. 508, ki proti Zahomcu pelje iz Žabnic.

Nad gozdarsko kočo se pot vzpenja v okljukih, ponekod tudi precej strmo. Potem pa pride del, kjer je v zimski sezoni precej napihanega snega in je potrebna previdnost. Hodimo pod severnim pobočjem vrha Muli. Ko dosežemo manjše sedelce, se pot nadaljuje levo, mi pa zavijemo desno navzgor med drevjem proti Zahomcu. Pot se strmo dvigne, nato pa vodi prečno proti predvrhu, ki ga vidimo pred seboj. S predvrha se nam končno odpre pogled na Zahomec in Ojstrnik v ozadju. Malenkost izgubimo višino, se mimo dveh vrtač sprehodimo do vznožja vršnega dela Zahomca.

Vrh je izjemen razglednik. Severno je pred nami Ojstrnik, levo od njega pa Sagran, Lepi vrh in Kuk. Pogled na jug se ustavi na Višarjah, za njimi vidimo Kamnitega lovca, še bolj zadaj pa greben od Viša do Montaža. Ko se obrnemo proti Sloveniji, zagledamo Mangart z Julijskimi Alpami.

Z vrha sestopimo direktno navzdol, ko dosežemo vezno pot, tisto levo vezno pot, kjer smo prej krenili desno proti vrhu. Ob vezni poti zagledamo ostanke kamnite stavbe. Po poti se vrnemo nazaj do razcepa, od tukaj dalje pa sestopamo po poti vzpona.

Za nami je lep vzpon na vrh v skrajnih vzhodnih Karnijskih Alpah.

Nadmorska višina: 1813 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 2 / 5