Kako dolgo še

Kategorija: Pisma bralcev / sreda, 20. junij 2007 / 06:00  

Kako dolgo še, bomo častili in poveličevali NOB in z njo partizane (ki pravzaprav niso nič krivi), kot naše rešitelje in osvoboditelje, čeprav so bili največja nesreča in zlo za Slovenijo in Slovence. Smo že brali, da so bili hujši kot Turki v srednjem veku.

Kako dolgo še, bomo peli slavo največjim uničevalcem Slovencev – partizanom oz. njihovemu vodstvu, ki so iz poštenih Slovencev naredili janičarje, ki so potem klali svoje brate Slovence domobrance.

Kako dolgo še, bodo polivali gnojnico na domobrance, ki so edini pravi borci za Slovence in Slovenijo, saj že ime pove domobranci branijo domovino. Medtem ko se partizani borijo za partijo.

Ko smo bili v Srbiji, Nemci so nas izselili, očeta, mamo in osem otrok in smo prvič prišli v stik s partizani jeseni 1943, ko so prihrumeli v Srbijo s huronskim vpitjem: Tito, Stalin, Tito, partija, borili so se za partijo, o Sloveniji ni bilo besede. Po takratnem Kidričevem govoru, ki je rekel, da bo ne vem več katera republika v Sovjetski zvezi – če bi se uresničilo, bi bila danes druga Čečenija. Bili pa so sposobni prepričati ljudi, da še danes verjamejo, da so oni edini pravi osvoboditelji, da so se borili proti Nemcem – pobijali pa so Slovence. Rezultat: nekaj 1000 Nemcev in to v glavnem ujetnikov in nekaj 10.000 Slovencev. Še danes težko prepričaš borca, partizana, o resnici, ki le počasi prihaja na dan po 50 letih laži in lažne propagande. Še pred nekaj leti na neki borčevski obletnici smo slišali – ve se, kdo je to bil – še premalo smo jih pobili. Včasih je bila parola: deli in vladaj, v NOB in po njej pa: ubijaj in vladaj! Seveda če vse nasprotnike pobiješ, lahko vladaš!

Še naš poslanec plemeniti Jelinčič je izjavil, da bi bilo treba tisto golazen (to so bili večinoma izobraženi ljudje, ki so se umaknili v tujino pred morilci, komunisti) tudi pobiti. In to je naš predstavnik na visokem položaju, ki včasih reče kakšno pametno, da ga ljudje pohvalijo, predvsem pred volitvami.

Takrat ga ni nihče kritiziral, čeprav je šlo za zavedne Slovence, danes pa so vsi mediji polni kritik, ko je Rome imenoval s cigani.

Kako težko prihaja resnica na dan že pri visoko izobraženih ljudeh: Janez Stanovnik in Kocbek sta bila v isti stranki pred vstopom v OF. Kocbek je kmalu spoznal resnico o revoluciji, Stanovnik pa še danes ne. Če ga poslušate na kakšni borčevski prireditvi, imate vtis, da ima samo kumrovško šolo, čeprav ima univerzitetno izobrazbo. Če si nadene še titovko, res smešno izpade, slišal sem celo neokusno pripombo kakor »tume avgust«. Tako razčlovečiti vzornega, uglednega, poštenega in izobraženega človeka, ki so mu celo pridali vzdevek Oče naroda! Kakšna ironija danes bi lahko rekli kvečjemu oče slovenskih janičarjev. In še vedno ostaja prepričan v svojo laž.

Kako dolgo še, bomo trpeli imena ulic in trgov po naših izdajalcih in morilcih. Ves čas po vojni se ni smelo govoriti o pobitih nedolžnih domobrancih, ki so imeli samo to napako, da so se borili za Slovenijo in proti okupatorju. Danes počasi prihaja prava resnica na dan. Resnica, ki je nastala iz laži, je zelo trdovratna. Še Spomenka Hribar je poudarjala dolgo, ponovljena laž postane resnica.

Kako dolgo še, bomo gledali spomenik Edvardu Kardelju, največjega uničevalca Slovencev. Jaz pravim, naj ostane, samo da bo narod vedel za njegove zasluge, je treba poleg postaviti vsaj par kvadratnih metrov veliko tablo z napisom iz njegovega pisma takratnemu šefu morilcev, Mačku Matiji: »Pobijte vse duhovnike, kulake in njihove sinove«. Majhno tablico s tem napisom je dal vgraditi v spomenik njegov lastnik gospod Malenšek, a ga je dala odstraniti takratna županja tovarišica, danes gospa Vika Potočnik. Lastnik jo je seveda tožil, da je poškodovala privatno lastnino! Ne vem ali je bila za to kaznovana ali ne. Verjetno pa je bila pohvaljena ali celo odlikovana za to junaštvo.

Kako dolgo še, bomo poslušali pravljice o zmagah partizanov? In to govori naš minister za obrambo Erjavec. Ne vem, ali res ne ve ali si ne upa in ne sme povedati resnice, saj je bil to Dražgoška bitka največji poraz za Slovence in za Slovenijo. Partizani pa slavijo kot veliko epopejo.

Seveda za njih je bila to zmaga, saj je padlo okoli 80 nasprotnikov pa še Nemci so jih pobijali za njih – lahko to rečemo, da so kolaborirali partizani z Nemci? Res velik uspeh pri njihovih računih pobijaj in vladaj.

Kako so bili mediji nepristranski: Jež – imel sem ga za sposobnega in dokaj nevtralnega, ko pa je pisal o Peterletu, ko je postal evropski poslanec, je zapisal, če bo šel v Bruselj, vsaj ne bo delal škode tukaj. Vprašam gospoda ali tovariša Ježa ali žaluje za Jugoslavijo ali mu je žal, da smo se osamosvojili?

Kako dolgo še, bo rovarila tranzicija? Da je sodstvo v krizi, vemo vsi: čeprav imamo odličnega pravosodnega ministra, ne more na hitro odpraviti napak prejšnjih režimov. Če pa sodniki po dolgih razpravah in zaslišanjih koga zaslužno obsodijo, se je bati, da ga okoreli ostanek tranzicije pomilosti ali ga morda odlikuje!

Prižgal sem TV in slučajno je bila prikazana proslava Primorske in ravno je govoril Ciril Zlobec, ki je ogorčen kritiziral Primorce, češ tako bi se moral Primorcem opravičiti, da so osvobodili Primorsko. Imeli so prav: pri osvoboditvi Primorske so imeli partizani res malo zaslug, ker zasluge za Primorsko imajo predvsem tigrovci, ki pa jih NOB sploh ni priznala, čeprav so bili prvi in pravi borci proti fašizmu. Zaslužni pa so partizani, da smo izgubili Trst, verjetno za vedno.

Proizvod prejšnjega režima je tudi književnik Kmecl, celo član SAZU – sicer tega članstva v prejšnjem režim ni bilo težko dobiti, posebno če si bil prave barve.

Kmeclu ni po volji pisatelj Kersnik: tako rekoč mu šteje v slabo, da še ljubice ni imel in da je z odvetništvom (odvetnik sploh ni bil) zaslužil toliko denarja, da je kupil graščino, čeprav bi lahko vedel, da se je njegov oče na grad priženil.

Sicer pa ni čudno, kajti v tistem času, ko je študiral literaturo, je bil Kersnik kot graščak v nemilosti, saj so otroci, ko so hodili iz šole mimo Kersnikove spominske plošče, metali kamenje vanjo rekoč »kamenjajmo graščaka« .

K temu dodam na proslavi obletnica Janku Kersniku, kjer so poudarili zasluge pisatelja, sta pristopila dva moža k meni in mi povedala, da sploh nista vedela, da je bil Kersnik pisatelj, da se o njem v šoli sploh niso učili.

Že 15 let se zaman borim in plačujem odvetnike, da mi vrnejo odvzeto zemljo, da znova vzpostavim posestvo, kakršno je bilo za življenje Janka Kersnika.

V zvezi s tem sem tudi sestavil peticijo, ki so jo podpisali vsi pristojni, sedaj že drugič, ker se je medtem spremenila vlada. Prvič je šlo brez zapletov. Drugič pa je imel novi predsednik SAZU gospod Žekš pomisleke, češ da ni razloga, da bi imel vnuk Janka Kersnika privilegije pri tem, da se zemlja vrne. V svojem imenu je sicer podpisal, a ministrici za kulturo gospe Rihter, ki sama ni imela dovolj poguma, je svetoval, da ni podpisala. Kakor, da bi šlo za korist vnuka in ne za kulturno dediščino.

Kako dolgo še bo životarila LDS? Že od začetka smo vedeli, da je obsojena na razsulo, ker je zgrajena na lažnih temeljih NOB. Dokler ne bodo priznani domobranci kot pravi steber slovenstva, ne moremo pričakovati prave svobode in ko bo resnica prevladala, sploh ne bo potrebna sprava.