Slovenska tekačica na Norveškem

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. januar 2018 / 15:51  

Blejka Katja Višnar zadnja leta živi na Norveškem, kamor jo je pripeljala ljubezen. Kot pravi, se tudi na severu Evrope dobro počuti.

Smučarska tekačica Katja Višnar se trenutno posveča pripravam na olimpijske igre. V Pjongčangu bo sprint v njeni močnejši klasični tehniki. Upa na dober rezultat. Blejka večji del leta preživi na Norveškem, kamor jo je popeljala ljubezen, njen zaročenec Ola Vigen Hattestad. Pred dobrima dvema letoma se jima je rodil prvorojenec Ludvig. Po tekmi svetovnega pokala v Planici sva se pogovarjali o življenju na severu Evrope.

»Lahko bi rekla, da je Norveška moj dom peto leto, odkar sva kupila hišo. Se pa kljub temu na severu ne počutim še čisto domače. Moje življenje je še vedno tesno povezano s Slovenijo, kjer imam zaposlitev, klub, ekipo, smučarsko zvezo ... Morda je nekoliko drugače, odkar hodi Ludvig na Norveškem v vrtec, saj smo v stiku z ostalimi starši, več je druženja. Ko grem na Norveško – in tudi ko grem v Slovenijo – rečem, da grem domov,« je pojasnila 33-letna športnica. Njen norveški dom je v vasi Mesnali, ki je v bližini Lillehammerja in Sjusjoena. »Sjusjoen je meka za smučarski tek z več kot tristo kilometrov urejenih tekaških prog. Pogoje za trening imava res izjemne,« je povedala, v nadaljevanju pogovora pa dodala nekaj besed na temo njenega tekaškega napredka po selitvi na Norveško: »Veliko je bilo že to, da sem spoznala Olo, njihov način ne samo treninga, temveč pogled na tek na smučeh na splošno. Na Norveškem je to šport številka ena. Odkar sem na Norveškem, sem ta šport še bolj vzljubila, verjamem v napredek in vztrajam naprej.« Na vprašanje, ali je kdaj mislila, da bo živela v tujini, je odgovorila: »Ne, še sedaj tega ne morem reči, saj se veliko selimo, nikjer nismo ustaljeni. Bomo videli, kako se bomo odločili po koncu najine športne kariere. Ko bo šel Ludvig v šolo, se bo treba nekje ustaliti, do takrat pa bi rada čim več potovala in prišla čim večkrat v Slovenijo.« Obstaja tudi možnost selitve nazaj? »Ta možnost je. Slovenija, moj rodni kraj Bled, nama je obema všeč, oba se tukaj dobro počutiva. Ne vem še, kje bomo, a tukaj, kjer imava hišo sedaj, ne bomo ostali. Lokacijo sva izbrala zaradi odličnih pogojev za trening, je pa predaleč od obeh družin,« pravi Višnarjeva, ki se tudi na Norveškem dobro počuti: »Je pa res, da smo Slovenci bolj odprti, hitreje povabimo na kavo. To na Norveškem malce pogrešam, sem pa vseeno dobila veliko prijateljev.« Na Norveškem je tudi rodila, in kot pravi, je imela le dobre izkušnje: »Lepo so skrbeli zame.«

V Planici smo opazili, da ji norveščina ne dela težav. »Pogovorno mi teče, za kaj več pa se bo treba usesti, se naučiti slovnice. Nisem bila na nobenem tečaju, učila sem se sama, sem se pa zelo zavzela pred Ludvigovim rojstvom, da sva se z Olo začela pogovarjati po norveško, da ne bi bilo v našem domu še tretjega jezika, torej poleg norveščine in slovenščine še angleščina,« je pojasnila in dodala, da pa Ola slovenščine ne zna veliko: »Se je lotil učenja, a je obupal, je bilo prezahtevno. Mislim, da sedaj skupaj z Ludvigom spoznavata slovenske besede.« Ludvig z mamo komunicira v slovenščini, z očetom v norveščini. Na Norveškem hodi v vrtec. »V vrtcu je do treh in do takrat sva midva že s treninga in počitka, popoldan izmenjaje opraviva še en trening, ob koncih tednov imava pomoč staršev,« še pove Višnarjeva. Ludviga uvajata tudi že v tek na smučeh. »Če sem jaz na smučeh, bi bil tudi on. Mu je všeč, a odvisno od dneva. Nekaj časa hodi s smučmi, potem bi pa raje gledal teptalnik,« pove z nasmeškom. Sinu posveti skorajda ves prosti čas: »Trening, počitek in Ludvig. To so moje običajne dnevne aktivnosti. Zelo rada sem z njim, mi da veliko energije. Kadar ga na tekmah ali pripravah ni zraven, je kar čudno. Takrat počivam in berem knjige, da si naberem dodatne energije.«

Želimo ji, da bi imela na olimpijskih igrah energije čim več. Kakšen nasvet ji bo zagotovo dal tudi Ola, olimpijski prvak v sprintu iz Sočija, kjer je bila Katja deveta.