Živina dobro prenaša mraz

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 2. marec 2018 / 10:03  

Živina dobro prenaša nizke temperature do minus deset stopinj pod ničlo, povsem zimski februar ne bo vplival na prezimitev ozimnih žit, živinorejske kmetije s premajhnimi skladišči za živinska gnojila so zaradi snežne odeje v težavah, zima doslej ni razredčila rastlinskih škodljivcev.

Kranj – Letošnja zima je precej nenavadna: januar je bil najtoplejši v zadnjih tridesetih letih, februar je bil eden najbolj hladnih in zasneženih v zadnjih petnajstih letih. V minulih dneh je bila temperatura čez dan pod ničlo, ponoči pa se je spustila tudi pod minus deset stopinj Celzija. Kako nizke temperature in tudi za gorenjske razmere nenavadno debela snežna odeja vplivata na živinorejo in na poljedelstvo, še zlasti na pridelavo ozimnih žit? Odgovor na to smo poiskali v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, v tamkajšnji javni službi kmetijskega svetovanja.

Pomembno je, da je ležišče suho

»Živina je pozimi v hlevih, kjer se temperatura ne spreminja tako močno, kot se zunaj,« pravi Franc Pavlin, specialist za živinorejo v kranjskem zavodu, in poudarja, da govedo in drobnica dobro prenašata mraz oziroma se dobro počutita tudi ob nizkih temperaturah, do minus deset stopinj Celzija. »To vidimo v hlevih, kjer živina lahko prosto uporablja zunanji izpust in kjer se živali tudi ob zelo nizkih temperaturah rade zadržujejo zunaj hleva. Sodobni hlevi so bolj odprti, zračni, vendar tudi v teh ob ekstremnem mrazu temperatura le redko pade pod minus pet stopinj Celzija. Na nekaterih kmetijah redijo plemensko živino in pitance pod nadstreški, na globokem nastilju. V takih hlevih je temperatura zelo podobna zunanji temperaturi, a živali, ki so stalno v takem hlevu, se že jeseni z gostejšo dlako prilagodijo na nižje temperature. Ob zelo nizkih temperaturah pa je zelo pomembno, da je nastilj oziroma ležišče suho. Najboljši nastilj je slama, ki jo dnevno dodajamo v bokse,« svetuje Franc Pavlin in dodaja, da živali ob nižjih temperaturah pojedo do deset odstotkov več krme kot v normalnih razmerah, vendar pa same sestave obroka zaradi tega ni treba prilagajati. Pomembno je tudi, da imajo živali vedno na razpolago dovolj vode. Ob nizkih temperaturah naj zato kmetje dnevno pregledujejo, da voda v napajalnikih oziroma v napeljavi ne zmrzne. Najprej se to lahko zgodi pri živini, pri kateri je poraba vode majhna – na primer pri teletih.

Žita bodo verjetno dobro prezimila

»Za setev ozimnih žit je bilo jeseni ugodno vreme, setev je bila večinoma opravljena pravočasno, tudi vznik je bil dober. Prvi malo hujši mraz na začetku decembra je zaustavil rast žit, povsem zimski februar pa tudi ne bo povzročil škode. Sneg v letošnji zimi ne bo ležal kaj dosti več kot trideset dni, tako da verjetno večjih težav s prezimitvijo žit ne bo. Pri tako nizkih temperaturah, kot so bile v tem tednu, je sneg dober izolator, zato so tudi rastline manj izpostavljene mrazu, kot bi bile v primeru, če snega ne bi bilo,« pojasnjuje specialistka za rastlinsko pridelavo Marija Kalan in poudarja, da v letošnji zimi zemlja ni zmrznila, kar bo zagotovo vplivalo na boljše preživetje škodljivcev. »Problematični so zlasti talni škodljivci (strune, koruzni hrošč) ter talne glive iz rodu fusarium, ki zaradi ozkega kolobarja na njivah postajo vse bolj agresivne. Na travinju lahko opazimo na posameznih mestih več poškodb travne ruše, povzročile so jih miši, ki so bile zaradi manj hladne zime lahko bolj dejavne kot v preteklem letu.«

Gnojenje po zasneženih tleh je prekršek

Zaradi snežne odeje imajo kar nekaj težav živinorejske kmetije, ki imajo premajhna skladišča za živinska gnojila. Čeprav je včeraj, 1. marca, poteklo obdobje prepovedi gnojenja, je vsakršno gnojenje po še zasneženih tleh prekršek, za katerega grozi kmetu plačilo kazni in (pri prvi kršitvi nitratne direktive) odbitek najmanj treh odstotkov odobrenih subvencij. »Po zasneženih tleh se lahko le apni tam, kjer se spomladi ne bo gnojilo z dušikovimi gnojili. Za apnenje žit je prepozno, ker jih bo takoj, ko bo skopnel sneg, treba prvič dognojiti,« pojasnjuje Marija Kalan.