Priložnost za popravo krivic

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 12. maj 2018 / 11:40  

V Avstriji se ta teden spominjajo obletnice osvoboditve (8. maj), prihodnji teden (15. maj) pa bo obletnica podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki je omogočila nastanek sedanje Republike Avstrije.

Slovenci na Koroškem se teh dveh obletnic spominjajo z mešanimi občutki. Prvič z veseljem, da je bilo konec nacistične strahovlade in da so se lahko izseljene družine vrnile na svoje izropane ali z nemškutarji naseljene domove. Drugič pa z žalostjo, da je bilo mnogim zaradi narodne zavednosti vzeto življenje in da kljub velikemu prispevku k nastanku današnje Avstrije niso dobili pravic in dostojanstva, ki jim pritičeta kot ljudem in državljanom te države. Na to temno plat slovenskega pogleda na avstrijski obletnici so še posebej opozorili na dveh svečanostih. Najprej na pokopališču v Železni Kapli, kjer je na spomeniku žrtvam nacističnega nasilja napisanih 183 imen, nekatera pa še manjkajo. Govornik je bil Feliks Wieser, vnukinje znanih koroških borcev proti nacizmu Janeza Wutteja - Luca, Lipeja Kolektnika, Franca Pasterka - Lenarta in Karla Prušnika - Gašperja pa so obujale spomine na pogumne stare očete. Grobove žrtev nacizma je blagoslovil kapelski župnik Poldej Zunder. Konec aprila pa so se v Selah spomnili 75. obletnice smrti 13 žrtev iz občin Sele, Železna Kapla in Borovlje, ki so jih aprila 1943 na montiranem procesu obglavili na Dunaju. Povsod, v Železni Kapli in v Selah, so poudarili, da prihaja skrajni čas, da Republika Avstrija izpolni svoje obveznosti do slovensko govorečih državljanov. Pravice so jim bile obljubljene tako po plebiscitu leta 1920, katerega stoto obletnico bosta Avstrija in Koroška praznovali čez dve leti, kot leta 1955, ko je bila sprejeta Avstrijska državna pogodba in njen 7. člen.

Narodni svet koroških Slovencev je ob obletnici osvoboditve Avstrije v tiskovni izjavi zapisal, da se mora na Koroškem kultura spominjanja razvijati. Sedaj je čas, da dobi Koroška osrednji kraj spomina na žrtve nacionalsocializma. Žrtvam partizanskega nasilja je oblast postavljala spomenike, pustila na miru posamezne Korošce, ki so bili vplivni predstavniki nacionalsocializma in so po vojni živeli na Koroškem, in po njih imenovala celo ulice in mostove, mnogo številnejše žrtve nacionalsocializma pa so bile prezrte. Pozabljena ali neupoštevana je tudi zapoved petega odstavka 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki prepoveduje delovanje organizacij, ki nasprotujejo pravicam manjšine.