Tri razstave

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 14. maj 2018 / 09:56  

Lenobni petek z nenavadnimi odkritji in sledjo do Županove Micke. Sprehod po rojstnem mestu. Knjižnica in tri razstave. Z Izbranim odkrijeva drobno knjižico o kulturi turške kave. Ker sva njena zaprisežena častilca, si odkritje izposodiva. V Prešernovi hiši živahna paleta barv Franca Novinca. V Mestni hiši imenitna razstava o legendarnem zdravniku dr. Božidarju Fajdigi in v stebriščni dvorani razstava Blagoslovljeni in prekleti o gradu Turn v Potočah pa tudi o plemstvu, ki je živelo na Slovenskem. Na elegantnih trakovih, ki visijo s stropa, njihova heraldika, pisani grbi. Med vsemi perjanicami, vizirji, levi, orli, vsakršnimi simboli nadvse eleganten, a preprost grb. Pod knežjo krono na rdečem polju le tri violine, ob straneh grba pa dva elegantna, nadvse vitka leva. Spodaj podpis von Swieten. Striček Google mi doma postreže z dvema van Swietnoma. Starejši Gerhard (1700–1772), rojen na Nizozemskem, je bil osebni zdravnik Marije Terezije. Reorganiziral je zdravstvo v njenem času in po njegovi zaslugi so bili prvi babiški tečaji 1753 v Ljubljani za Kranjsko, v Celovcu za Koroško in v Gradcu za Štajersko. Nadalje odkrijem, da je ljubljanski kirurg in porodničar Anton Makovic (1750–1803) napisal Vprašanja inu odgovori čez všegarstvu 1778. In da je babicam predaval v slovenskem jeziku in napisal še Všegarske bukve za babice na deželi. Makovic je bil prijatelj družine Linhart in je v prvi zasedbi Županove Micke 1789 tudi igral. V Kreftovih Krajnskih komedijantih pa Nežka grozi Matičku, da bo šla za všegarco. Ampak violina niso porodniške klešče. Iščem in najdem še enega van Swietna: sina Gottfrieda (1733–1803), ki je bil v diplomatski službi Habsburške monarhije v nekaj prestolnicah tedanje Evrope, kot skladatelj pa se ni posebno izkazal. Bil je znan glasbeni mecen, tudi Mozartov in Beethovnov. In kaj skuhati ali speči v tej mineštri podatkov?! Na dunajskem dvoru niso imeli francoskih brbončic, cesarica pa se je rada sladkala.

Piškoti cesarice Marije Terezije

Za 1 pekač potrebujemo: 150 g moke, pol žličke pecilnega praška, 125 g masla, 75 g sladkorja, 1 ščep soli, 150 g zmletih lešnikov, 2 žlici belega vina, 250 g marcipana, 100 g sladkorja v prahu, 1 skodelico ribezovega želeja, 1 obliv (kuverturo) iz mlečne čokolade, cele lešnike za okras.

Moko in pecilni prašek skupaj presejemo in zdrobimo z maslom, dodamo vse preostale sestavine in zgnetemo v gladko testo. Zavijemo v folijo in damo za 2–3 ure v hladilnik. Ohlajeno testo razvaljamo na 4–5 mm na debelo in iz testa izrežemo krogce s premerom 3–4 cm. Pekač prekrijemo s papirjem za peko in nanj naložimo piškote. Pečemo jih 10–15 minut, da preveč ne porjavijo, in jih shladimo na rešetki.

Marcipan in sladkor v prahu zgnetemo in povaljamo na malo kristalnega sladkorja. Izrežemo enake krogce kot iz testa. Z razredčenim ribezovim džemom premažemo piškote in nanje polagamo marcipanaste krogce.

V vodni kopeli stopimo obliv iz mlečne čokolade in s kuhinjskim čopičem premažemo piškote. Na vrh damo še cel lešnik. Oblite piškote damo na rešetko, da se čokolada strdi.

Pa dober tek!