Zakaj ne gre?

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 22. november 2018 / 13:56  

Tako lahko je napisati vprašanja, dati navodila za pogovor in tako težko je to izvedljivo. Zmagajo najbolj vztrajni. Največkrat moški ne zmorejo govoriti o sebi (kljub navodilom in prošnjam žena), včasih je tudi obratno. Da so ženske bolj spretne v govorici in v gradnji odnosov, je posledica družbenih razmer in še bolj razvoja človeške vrste. Moški so v daljni preteklosti sedeli ure in ure, čakali na ulov in pri tem so morali biti tiho. Hodili so daleč od doma, da so preskrbeli družino s hrano. Še nedolgo nazaj je bilo veliko poklicev (vojaki, rudarji, tovarniški delavci, gozdarji, lovci, danes računalničarji …), ki so opravljali bolj samotarska dela. Nekako smo se navadili na takšne naloge in navadili smo se, da smo raje tiho. Istočasno so bile ženske doma, bile so skupaj, skrbele so za otroke, vmes so se lahko pogovarjale, se smejale, se prepirale – skratka bile so v odnosu.

Za možgane danes vemo, da so organ, ki se oblikuje v naših odnosih. Zaradi naše zgodovine so moški in ženski možgani nekoliko različni. Verjetno tudi zaradi drugih vzrokov. Moški se sproščamo, ko smo tiho in gremo v svoj svet, ženske se sproščate z govorjenjem. Moški porabimo dnevni limit izgovorjenih besed v službi, ženske šele dobite zagon, ko pridete domov. In tako trčimo na svojo različnost.

Vendar se svet in družba zelo hitro spreminjata. Vedno manj je poklicev, ki ne zahtevajo komunikacije, odnosov, izmenjave mnenj. V ospredje prihajajo t. i. soft skills oz. mehke veščine: sposobnost komunikacije, delati v skupini, biti sočuten, mirno reševanje sporov, biti kolegialen, videti celoto, zanimati se za soseda, sodelavca, za svet okoli sebe, se spreminjati ... Tu so ženske v prednosti, ker imajo te sposobnosti, veščine preprosto zapisane v svojem DNK-ju. Njim je pogovor lahek, moškim je to težko. Velja v povprečju. Torej to je del naše večstoletne zgodovine.

Moški ne znamo pokazati ranljivosti, ker nas nihče tega ni naučil. Fantov ni nikoli strah, kaj boš jokal, saj si pravi moški, popij eno pivo in jo ogovori, manj govori in več delaj, jokajo babe, bodi močan in ne kaži čustev … Še hujša prepreka, da se nočemo odpreti, pa je, ker smo od svojih žena in partnerk večkrat kritizirani, ponižani, zaničevani, zasmehovani. Prezirate nas, svojo jezo stresate na nas, odmikate se, pogojujete spolnost, pravite, da premalo zaslužimo, opravljate nas s kolegicami … In najbolj naravno je, da se umaknemo v svoj brlog. Tam je mir. In tam manj boli.

Naši možgani izoblikujejo enake osnovne potrebe: biti ljubljen, sprejet, hoten, zaželen. Celo moški si to želimo. Omogočite nam to s svojim vedenjem. Bolj smo mehki, kot je videti. Potrudiva se, da bova skupaj ustvarila varno okolje za svoj ljubeč odnos. Malo bolj si odgovorna, saj imaš več zgodovinskih izkušenj, malo drugačne možgane. Pomagaj mi. Bodi potrpežljiva z menoj – tvoj dragi mož.