O Triglavskih jezerih spet v Radovljici

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Medvode / sobota, 9. november 2019 / 13:27  

Upravno sodišče je odpravilo odločbo ministrstva za okolje in prostor, ki je lani zavrnilo zahtevo Nadškofije Ljubljana po vračilu dela nepremičnin v Dolini Triglavskih jezer v naravi. Odločanje se tako po dveh desetletjih in pol od začetka denacionalizacije spet vrača na Upravno enoto Radovljica.

Radovljica, Ljubljana – O denacionalizaciji nepremičnin na območju Doline Triglavskih jezer bo (spet) odločala Upravna enota Radov­ljica, je sredi oktobra odločilo upravno sodišče in tako zavrnilo odločitev ministrstva za okolje in prostor, ki je lani z delno odločbo zavrnilo zahtevo Nadškofije Ljub­ljana, da bi z denacionalizacijo v naravi dobila nazaj tudi Sedmera jezera.

Z zadevo se je radovljiška upravna enota začela ukvarjati že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, nato pa lani reševanje prepustila ministrstvu za okolje in prostor. To je odločilo, da se nadškofiji namesto vračila dela nepremičnin v naravi določi odškodnina v obliki državnih obveznic, a sta se na odločitev ministrstva na upravno sodišče pritožila tako Slovenski državni holding kot Nadškofija Ljub­ljana. Sodišče je zdaj odločbo ministrstva odpravilo, ker meni, da je za reševanje zadeve vendarle pristojna Upravna enota Radovljica.

V sodbi je sodišče med drugim navedlo, da v skladu z zakonom o denacionalizaciji o zahtevah na prvi stopnji med drugim odločajo upravne enote in minis­trstvo, pristojno za okolje in prostor, kadar gre za nepremičnine, zavarovane po predpisih o ohranjanju narave. »Iz določil Zakona o ohranjanju narave izhaja, da je za zavarovana območja treba izdati poseben akt o zavarovanju,« so pojasnili na upravnem sodišču.

»Že pred uveljavitvijo Zakona o Triglavskem narodnem parku je veljal Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park na podlagi Zakona o narodnih parkih, ki ga je sprejela ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije. Sodišče je navedlo, da citirani predpisi nimajo značaja posamičnega oziroma posebnega akta o razglasitvi naravne znamenitosti, kot to terjajo določbe Zakona o ohranjanju narave,« so še povedali na upravnem sodišču in dodali, da je Vlada RS že leta 2000 glede reševanja zadev denacionalizacije na območju Triglavskega narodnega parka odločila, da je Upravna enota Radovljica pristojna za reševanje zadev, razen če so bile posamezne nepremičnine zavarovane s posamičnim individualnim aktom.

Na Upravni enoti Radovljica sodbe še ne morejo komentirati, ker se še niso seznanili z vsemi podrobnostmi, sta pa tako upravno sodišče kot ministrstvo za okolje in prostor pojasnili, da Triglavska jezera ne morejo biti predmet vračila v naravi. »Sodišče je zavzelo stališče, da je javno dobro, kamor nedvomno sodijo tudi jezera, izvzeto iz pravnega prometa in zato ne more biti predmet vračila v naravi.« Enako je tudi stališče ministrstva za okolje in prostor: »Nepremičnine, ki so v naravi jezera in slapovi in ki torej kot vodna zemljišča predstavljajo naravno javno dobro, tudi po navedeni sodbi ne morejo biti predmet vračila v naravi, ker so izvzeta iz pravnega prometa. Ne velja pa to za ostale nepremičnine, ki nimajo statusa vodnih zemljišč oziroma ne predstavljajo naravnega javnega dobrega in tudi niso s konkretnim aktom posebej zavarovane kot naravne znamenitosti, ampak se zgolj nahajajo na območju TNP. V izpodbijani odločbi navedene nepremičnine niso bile ustrezno razmejene, kar je tudi eden od razlogov za odpravo navedene odločbe,« so sodbo še komentirali na ministrstvu.