Oblačila

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 5. februar 2020 / 11:01  

Danes je v svetu najbolj razširjen in nevaren material, ki povzroča skrbi in pozornost, plastika. Ukrepi za zmanjšano uporabo plastike predvsem za enkratno uporabo so v rabi povsod v razvitem svetu. Celo na Kitajskem so se odločili, da bodo plastiko za enkratno uporabo izločili s prodajnih polic. Torej, če smo za zmanjšanje uporabe plastike že storili nekaj tudi mi, čisto navadni državljani, nam sedaj grozi druga velika skupina odpadkov, tekstil. Zmanjšana uporaba česarkoli bo najbolj učinkovita na samem začetku, zmanjšajmo svoje potrebe.

Ne bi razglabljali, kako je bilo včasih, ko pač stvari ni bilo na pretek. Vse obleke, ki jih imamo danes v izobilju, bodo končale v smeteh. Kje so časi, ko so ljudje dobili prve lastne čevlje, ko jim je dokončno zrasla noga. Hlapec ali dekla sta celo leto delala, da sta lahko kupila čevlje. Nove čevlje, ki jih je po meri izdelal čevljar. Take čevlje so potem nosili najmanj deset let. Danes kupimo lahko povsem spodobne čevlje za dvajset evrov, in če imamo srečo, jih nosimo več kot le eno sezono. Kaj pa obleke? Z Meto sva hodili po nakupovalnem središču s poceni oblekami. Med policami in v garderobah je bilo slišati pretežno tujo govorico. Povsod poceni obleke, majica za pet evrov, hlače za petnajst evrov. Koliko potem dobi šivilja, ki je šivala tako majico, če je vmes vsaj pet posrednikov in je še vedno tako poceni? V kakšnih razmerah delajo, kdo so delavci – otroci, ženske, kako živijo? Obstajajo trgovske verige, poštena trgovina, kjer so izdelki dražji in je zagotovljena sledljivost izdelkov, surovin in proizvodnje. Koliko časa nosimo take poceni obleke? Včasih preživijo le nekaj pranj, pogosto se strgajo, raztegnejo, uničijo. Najstarejša obleka v moji omari je obleka moje matere, ki jo je nosila v mladosti. Klasična črna obleka. Šivilja, ki jo je popravila, je ugotavljala, kako kvalitetno blago je to. Še sreča, da je niso požrli molji. To obleko, ki je stara več kot 55 let, še vedno nosim.

Ko sva med nakupovanjem oblek z Meto poslušali tujo govorico, sem se spomnila, kako smo tudi mi v moji mladosti hodili kupovat obleke v poceni trgovska središča v Celovec, Beljak, Trst, Trbiž. V tamkajšnjih trgovinah smo bili kupci večinoma Slovenci. Prav gotovo smo tudi mi bili zanje ljudje s tujo govorico. Trgovcem je pomembna prodaja. Nič jih ne zanima, kdo je kupec, kakšen je, kako govori, da le troši. Kupovanje oblek, ki jih pretežno ne potrebujemo, nas je pripeljalo do odpadkov, ki nam delajo preglavice. Ni sramotno zbirati obleke in jih komu podariti. Prav tako mi ni nerodno sprejemati oblek. Celo modno je kupovati v trgovinah iz druge roke. Najbolj modro, morda tudi modno, je zmanjšati potrebe po vsem, tudi po oblekah. Kupim malo in tisto kakovostno.