Ena najuspešnejših metod

Besedilo: Ivka Sodnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 2. maj 2020 / 13:33  

Za boljšo šolo (71)

V času šolanja na daljavo, ko so učni rezultati še veliko bolj kot v običajnih razmerah odvisni od motivacije učencev, bi lahko bila ena najuspešnejših metod učenja in preverjanja znanja t. i. formativno spremljanje.

Zadnjih nekaj let skuša zavod za šolstvo z izobraževanji v študijskih skupinah naše učitelje navdušiti in usposobiti za to sodobno, po svetovno veljavnih raziskavah pa tudi slovenskih izkušnjah izjemno uspešno strategijo učenja. Učitelji, ki so se odločili za tovrstno usposabljanje, imajo v trenutni situaciji veliko boljše izhodišče in možnost, da se bodo učenci doma res kaj naučili in napredovali v znanju. Formativno spremljanje predstavlja drugačno filozofijo učenja in poučevanja in drugačne pristope kot v tradicionalnem izobraževanju, ko je šlo predvsem za prenos znanja od učitelja na učenca. Načela in pravila formativnega spremljanja so uporabna za vse predmete in dokazano delujejo na vseh področjih učenja.

V središču učnega procesa je učenec, učitelj ga le spodbuja in usmerja. Učenci so aktivni in prevzamejo vlogo ter hkrati odgovornost za svoje učenje. Učenec mora za posamezni predmet najprej ugotoviti, kaj o izbrani učni temi že ve in kakšno je njegovo predznanje. V naslednjem koraku učenec skupaj z učiteljem oblikuje cilje in namen, kaj se želi naučiti. Čeprav učitelj izhaja iz učnih načrtov in standardov znanja, je treba upoštevati otrokove interese in sposobnosti, saj učenje ni samo intelektualni proces, ampak v njem otrok sodeluje kot celovita osebnost. Pomembna so njegova čustva, osebni cilji, radovednost, težnja po ustvarjanju in želja, da bi se uveljavil, da bi bil uspešen. Cilje, kaj se hočejo naučiti, si morajo otroci ob učiteljevi pomoči postaviti sami, saj bodo v tem primeru veliko bolj odgovorni in prizadevni, saj jim učenja ne bo nekdo vsiljeval. Na ta način otroci vidijo in razumejo, da je učenje smiselno in koristno.

Naslednji korak v formativnem spremljanju je postavljanje kriterijev uspešnosti, ki izhajajo iz učnih ciljev. Kriterije morajo otroci poznati in razumeti.

Na tretji stopnji učenci izbirajo dejavnosti, ki jih bodo pripeljale do zastavljenega cilja. Takšno učenje je aktiven proces, je miselno naporno početje, ki kljub zahtevnosti otroku prinaša zadovoljstvo, saj je cilj dosegel na svoj način in z lastnim trudom. V tem učnem procesu naj bi učenec čim pogosteje dobival učiteljevo povratno informacijo, kako napreduje. Učence se da usposobiti, da sami vrednotijo svoje učne dosežke, če seveda dobro poznajo kriterije, po katerih presojajo in znajo izmeriti, kaj in koliko so se že naučili. Zelo koristne so tudi povratne informacije vrstnikov, ko se učenci učijo drug od drugega. Svoje znanje učenci ves čas dokazujejo z različnimi izdelki. To so lahko ustni ali pisni preizkusi znanja, multimedijske predstavitve, pisna besedila, praktični izdelki … Učenci naj sami izberejo način, kako bodo predstavili svoje znanje.

Formativno spremljanje kot metoda učenja in preverjanja znanja je v pogojih izobraževanja na daljavo izredno uporabno in zanesljivo, če ga učenci in učitelji obvladajo. Upajmo, da se je zanj pravočasno usposobilo in odločilo čim več učiteljev, saj bo v tem primeru mnogo manj težav z motivacijo in preverjanjem ter ocenjevanjem znanja. Za formativno spremljanje bi bile bolj kot številčne primerne opisne ocene otrokovega znanja.