Spletna razstava Šenčurski dogodki

Gorenjski muzej je pripravil spletno razstavo Šenčurski dogodki, ki poudarja šest ključnih zgodovinskih letnic.

Šenčur – Avtor razstave je dr. Jože Dežman, nastajala je v sodelovanju s študijskim krožkom Šenčurski dogodki. V ospredje postavlja nekatere zgodovinske dogodke, ki jih opredeljuje šest ključnih letnic. Za leto 1847 je značilen upor kmetov na območju Šenčurja, ki so nasprotovali dajatvi desetine. Leta 1932 je šlo za upor kraljevi diktaturi in centralizmu. Takrat prepovedana katoliška Slovenska ljudska stranka je nasprotovala kraljevi diktaturi in se zavzemala za samostojno Slovenijo, preberemo v besedilu spletne razstave. To je bilo obdobje silovitih spopadov med takrat vladajočimi liberalci in katoliško stranjo, napetosti pa so dosegle vrhunec 22. maja 1932 v Šenčurju, ko so pripadniki ljudske stranke razbili zborovanje liberalcev, tako da so posredovali celo orožniki. Sledile so aretacije in sodni proces v Beogradu. Iz tega obdobja izvira tudi Anton Umnik, ki je leta 1933 zmagal na volitvah in bil v Šenčurju župan vse do druge svetovne vojne. Bil je vodja hranilnice in posojilnice, zadružne mlekarne, vodil je prosvetno društvo ...

Razstava se dotika tudi bolečega obdobja druge svetovne vojne od leta 1941 do 1945. Na območju Šenčurja je bilo v tem času 81 žrtev: največ (30) so jih ubili partizani in komunistične oblasti, 18 mož je padlo v nemški vojski, 12 je bilo partizanskih žrtev, ostalo so žrtve nesreč, aktivisti, civilisti in drugo. V nadaljevanju razstava priča o letih od 1945 do 1950, ko je bil »obračun za vojni čas«, ki zapisuje usodo nekaterih posameznikov in družin. Leta 1975 je močno odmeval pretep šenčurskih fantov z delavci iz Dalmacije. Najprej so ga oblasti obravnavale kot prekršek zoper javni red in mir, nato pa kot kaznivo dejanje zopet ljudstvo in državo, kot obrambo bratstva in enotnosti, ki je kot pomembna vrednota veljalo v tedanji državi. Več udeležencev je bilo obsojenih na zaporne in denarne kazni. Zadnji dogodek pa je bil šenčurski upor zoper namestitev migrantov v opuščeno poslopje nekdanjega Baumaxa leta 2016.

»Šenčurski dogodki 1932, 1941–1945, 1945–1950, 1975 in 2016 imajo skupni imenovalec: bili so odziv slovenskega okolja na izzive, ki so prihajali z veliko zgodovino z jugoslovanskega in/ali svetovnega odra. Leta 1932 je šlo za odpor proti kraljevi diktaturi in centralizmu, med drugo svetovno vojno za usodni državljanski, bratomorni spopad, po drugi svetovni vojni za revolucionarni oblastni teror in upor proti njemu, leta 1975 je oblast pokazala vso nemoč ideološke dogme bratstva in enotnosti, leta 2016 pa so se protestniki v Šenčurju odzvali na svetovno migrantsko krizo in se uprli slovenski oblasti,« zapiše avtor razstave. »Skupno vsem tem dogodkom je, da se o vsakem do današnjih dni vodi mnenjski spopad oz. tako nekatera dejstva kot tudi različni pogledi nanje šele v demokratični Sloveniji lahko vstopajo v javni prostor.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

oblačno
vlažnost: 99 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

5/7

sobota

0/6

nedelja

-2/4

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PREDAVANJA / Gorenjska, 23. januar 2021

Predavanje o klasicistični literaturi

OBVESTILA / Gorenjska, 31. januar 2021

Predlagajte kosilo in dobite lokalne dobrote

 

 
 

 

 
 
 

V Sloveniji v sredo potrdili 1445 okužb z novim koronavirusom / 08:06, 22. januar

Smo pa edina država na svetu, kjer je zdravstveni minister obramboslovec iz časa komunizma !

Šest tisoč reševalnih prevozov na mesec / 23:52, 20. januar

Že nekaj let poznam podjetje Pacient, kateremu odličnost, strokovnost, sposobnost, vsemogočnost, daje prav g. Roman Meško. Kljub velikemu š...

Potrdili 1698 okužb, vlada bo odločala o ukrepih / 12:48, 20. januar

Maršal twitto je twittnil .da se odpirajo tudi smučišča !
Maja ali najkasneje začetek junija hahahahaa....

Manj gneče in kršitev / 12:43, 20. januar

Logično, ker pol morosta je šlo itak že v petek popoldne v Krajnsko ne..

Štirje razredi v karanteno / 11:10, 20. januar

Naš glavni vir denarja so podjetja, ki delajo. Tako bomo imeli denar za pokrivanje vsega. Morajo delati! Drugače nam lahko vse propade.

Štirje razredi v karanteno / 16:48, 19. januar

Gospodarstvo pa nemoteno dela naprej, turnusi 4/1 12/24 sobote, nedelje in to ob epidemiji smrtonosnega virusa ! Javna uprava pa doma, pol morosta v Kr. Gori dan na dan na sončku pa to...

Štirje razredi v karanteno / 15:31, 19. januar

A nehate? Učiteljica je 'zbolela'? Ker je bila 'pozitivna'? In potem vse v karanteno.... Kaj pa je tej učiteljici? Kdaj je izvedela, da ...