Prva in druge lige

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / nedelja, 9. avgust 2020 / 13:20  

Te dni je bilo moč slišati in prebrati kar nekaj polemik o tem, kaj za kranjski in gorenjski šport pomeni dejstvo, da se ekipi nogometašev kranjskega Triglava ni uspelo obdržati v prvi slovenski ligi. Nekateri so o tem modrovali z veliko mero strpnosti, drugi so se hudovali tako čez igralce kot upravo kluba, spet tretje je bolj zanimalo, kaj igranje članske ekipe v drugi ligi pomeni za prihodnost kranjskega nogometa.

Že takoj, ko so v klubu sprejeli dejstvo, da se bo znova treba boriti za slovensko elito (to v zadnjih letih in desetletjih že poznajo), so zavihali rokave in najprej izbrali novega trenerja. Seveda za večino to ni bilo presenečenje, saj je dejstvo, da trener v ekipo navadno prinese nov veter, gotovo pa je tudi na igralski klopi v kratkem še pričakovati kakšno spremembo. Vse to je seveda delo vodilnih v klubu, ki se pač zavedajo, da igranje v prvi ligi pomeni več pozornosti javnosti in hkrati več sponzorjev.

Tako tudi ni čudno, da so pri nogometnem Triglavu že med sezono imeli precej načrtov, kako Kranj, podobno kot je to marsikje po Sloveniji, spremeniti tudi v pravo nogometno mesto. To, da je športno mesto, kljub nekaterim očitkom o nazadovanju v posameznih športih, namreč še vedno velja. V prvi ligi igrajo odbojkarji, košarkarice, med najboljša štiri moštva v državi sodijo hokejisti, med najboljšimi v državi so vaterpolisti ..., letos se je med prvoligaše znova uspelo uvrstiti tudi košarkarjem Triglava.

Morda mi bo kdo očital žensko logiko in premajhne ambicije, toda že leta zagovarjam dejstvo, da za klub, ki v ekipi nima večinoma svojih igralcev, pravzaprav ni pomembno, v kateri ligi igra. Važno je, da fantje in dekleta dobijo možnost za igro, da imajo s športom veselje in da tudi navijači radi pridejo na tribune in spodbujajo mlade. Tako ti napredujejo in ne odnehajo, ko bi morali zaradi igralcev od drugod zgolj »greti klopi« ali oditi v druge športne sredine.

Kar nekaj klubov na Gorenjskem je, ki so se za takšno strategijo že odločili. Pred leti so jo sprejeli pri košarkarskem Triglavu, na hokejskih Jesenicah, pri loških rokometnih prvoligaših in še kje. Vsi so se sicer zavedali dejstva, da v športu štejejo le rezultati, zmage in ne nazadnje denar. A tisti, ki imajo šport res radi in ki želijo, da ga imajo radi tudi mladi, so prepričani, da druga, včasih pa tudi še nižje lige ne prinesejo vedno koraka nazaj, pač pa lahko celo dva koraka naprej. Zato upam, da druga liga za kranjski nogomet ne pomeni zgolj razočaranja, ampak predvsem nove načrte. Po možnosti s čim več domačimi perspektivnimi igralci.